V EU je z avgustom začel veljati del akta o umetni inteligenci. Med drugim je treba  v skladu z aktom obvezno označevati t. i. globoke ponaredke in ostale vsebine, ustvarjene z umetno inteligenco. Obstoječi sistemi umetne inteligence imajo čas do 2. decembra, da se prilagodijo novim pravilom.

Več informacij najdete tukaj. 

Za dodatna pojasnila se lahko obrnete tudi na Odvetniško pisarno Toš in partnerji na mail info@tos.si.

Preberite še: Pozor, veljati bo začel akt EU o umetni inteligenci. Kaj to pomeni za vaše podjetje?

Glavni cilj akta o umetni inteligenci je evropskim državljanom omogočiti, da takoj prepoznajo, ali je spletna vsebina resnična ali lažna.

Akt začenja veljati postopoma. Od začetka avgusta naprej morajo tako podjetja zagotoviti, da njihovi sistemi umetne inteligence, kot so klepetalni roboti, uporabnikom jasno sporočajo, da gre za umetno inteligenco. Prav tako mora biti slika ali besedilo, ki je bilo ustvarjeno z umetno inteligenco, opremljeno z oznako, ki to navaja.

Generativna umetna inteligenca omogoča ustvarjanje in širjenje lažnih oziroma zavajajočih informacij v izjemnem obsegu, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozoril neimenovani uradnik EU. Ker zaradi umetne inteligence postaja vse težje ločiti med resničnim in umetno ustvarjenim, si pravila EU prizadevajo ohraniti sposobnost državljanov, da zaupajo temu, kar vidijo, slišijo in berejo, je pojasnil.

Za EU so še posebej zaskrbljujoči t. i. globoki ponaredki (deepfakes). Gre za besedila, slike, videoposnetke in zvoke, ki so videti pristni, vendar so ustvarjeni ali prirejeni s pomočjo umetne inteligence. Pravila zadevajo vsebine, ustvarjene v poklicne namene, EU pa vztraja, da posamezniki, ki umetno inteligenco uporabljajo izključno za osebne namene, ne bodo prizadeti.

Sistemi, ki so bili dani na trg pred 2. avgustom, se morajo do 2. decembra prilagoditi novim pravilom, pri čemer veljajo nekatere izjeme za umetniška, ustvarjalna in satirična dela ter čisto fikcijo.