Naj embalažni trendi ta hip

Izbrani nasveti

18. September 2022

Naj embalažni trendi ta hip

Kdaj ste nazadnje razmišljali o modernizaciji embalaže za vaše produkte? Tu je pet trendov za bolj zeleno prihodnost.

Podjetja se včasih preveč osredotočijo na osnovni produkt ter pozabijo na pomemben komunikacijski in transportni element – embalažo. Pri izbiri embalaže pa ne gre le za dizajn in obliko, temveč moramo biti vse bolj pozorni na uporabo varnih in trajnostnih materialov ter optimizacijo stroškov. Katerim trendom velja slediti v svetu embalaže?

TOP 5 TRENDOV NA PODROČJU EMBALAŽE

1. Krožna/trajnostna embalaža.
Ponovna uporaba in polnjenje. Ljudje si vedno bolj želijo, da bi jim blagovne znamke pomagale živeti trajnostno. Igor Karlovits z Inštituta za celulozo in papir pravi: »Z uvedbo prepovedi določenih embalažnih izdelkov za enkratno uporabo iz polimernih materialov ter spodbujanjem zmanjševanja porabe naravnih virov za izdelavo novih izdelkov EU v novi strategiji podpira večkratno embalažo. To velja tako v primerih, ko so določena podjetja posredniki z različno kovinsko ali večkratno uporabno embalažo (loop), kot pri osebnem polnjenju v trgovinah brez embalaže (angl. zero packaging), kamor prinesemo lastno embalažo (posode, plastenke) ter manjše enote napolnimo iz skupne (bulk) embalaže.«

Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, pojasnjuje: »Evropski parlament je v prvi polovici februarja 2021 sprejel resolucijo, da bo morala biti vsa embalaža do 2030 zasnovana tako, da jo bo mogoče večkrat uporabiti ali reciklirati po stroškovno sprejemljivih pogojih: »Po podatkih v EU trenutno recikliramo v povprečju le 14 odstotkov plastične embalaže, medtem ko se povečuje delež odpadne embalaže, ki je ni mogoče reciklirati.«

Reciklaža ni vse. Veliko podjetij se je že odločilo za uporabo stoodstotne reciklirne embalaže, kar je na njej praviloma tudi označeno. Kot najboljša zamenjava za enkratno plastično embalažo slovi embalaža iz valovite lepenke, in sicer zaradi njene strukture in visoke kakovosti, kot je zapisano na spletni strani Packaging.si. Vračljiva embalaža sicer ni sama po sebi boljša kot nepovratna embalaža. Upoštevati je namreč treba celovit okoljski odtis izdelka. Včasih majhna količina materiala prevlada nad sposobnostjo reciklaže. Če je na primer do reciklaže potrebnega preveč transporta, so lahko ti skupni vplivi na okolje bolj negativni. 

Biorazgradljivost je ključ. Nika Resnik iz podjetja Maar, ki se ukvarja s proizvodnjo visokokakovstnega
pakirnega materiala za različne namene, meni, da je v trendu biorazgradljiva embalaža, ki se razgradi s pomočjo mikroorganizmov: »Razlika je, da je nekatera embalaža lahko razgradljiva v domačem kompostniku (home compostable), večina pa še vedno potrebuje posebne pogoje industrijskih kompostnikov (industrial compostable).« Na svetovnem trgu že obstajajo na primer embalaže iz biorazgradljivih materalov, s katerimi pognojimo svoj vrt, ali takšne, v katerih so semena rož, ki čez nekaj mesecev zacvetijo v naših cvetličnih lončkih.

Preberite tudi: Posledice epidemije v svetu embalaže

2. Fleksibilna embalaža.
Karlovits omenja optimizacijo embalaže z vidika velikosti, saj lahko tako zmanjšamo prazen prostor, ki ga navadno še zapolnimo z dodatnimi polnili za pakete, kot so papir, industrijski »smoki« in čips, stiropor in podobno: »Zaradi izrednega povišanja transportnih stroškov vsak kubični centimeter praznega prostora dviguje stroške transporta. Ob pomoči napredne programske opreme, novih vrst polnil ter po meri narejene embalaže je mogoče zmanjšati prazno vsebino embalaže.

Spletna prodaja že podpira avtomatizirane linije, kjer se na podlagi velikosti izdelka avtomatično 
prilagaja tudi oblika in velikost embalaže.« V sklopu tega se pojavlja tudi pojem fleksibilne embalaže, ki je prilagodljiva velikosti izdelka, a ga vseeno zadovoljivo zaščiti. 

embalaža 2.jpg

3. Novi dizajni.
Manjša barvitost. »Popularna je uporaba eko dizajna z manj barvami ter dizajn za reciklažo v primeru
polimerne embalaže, ki vključuje določene kombinacije vrste plastike,« pojasnjuje Karlovits: »Ločevanje barve, folij in kovinskih efektov s papirne ali druge embalaže predstavlja dodatni vir onesnaževanja. Trend je v zmanjšanju velikih tiskanih površin ter zmerni uporabi vseh dodatnih specialnih barv ali efektov. Pri plastični embalaži, pri večdelni embalaži, kot je PET-plastenka, pa se zmanjšuje število različnih vrst polimerov ter se uporabljajo kombinacije po načelu Design for Recycling (DfR).« 

Enotnost materiala. Resnikova razloži, da je dizajn boljši, če je embalaža sestavljena le iz ene
vrste materiala: »Tako je njena predelava in reciklaža veliko učinkovitejša in hitrejša (oziroma v veliko
primerih sploh pogoj za možnost recikliranja), kot če je embalaža sestavljena iz različnih vrst materialov
(papir, folija, plastika in podobno.)« 

Zgodbarjenje. Manjšo barvitost je treba nekako povezati s pomembnim trendom, ki ga opažajo pri DS Smith – pripovedovanjem zgodb s pomočjo embalaže; to sporočilo blagovne znamke na embalaži 
dvigne na višjo raven. Ob pomoči embalaže se inovativne blagovne znamke povezujejo s potrošniki na nov način. Potrošniki si želijo začutiti razkošje, srečo, sentimentalnost, iskrenost in avtentičnost. Vse manj jim je všeč hitro potrošniško blago za široke mase. To lahko dosežemo s posebno unikatno obliko embalaže, z izbiro pisave, barv in trajnostnega materiala za izdelavo embalaže.

4. Uporaba bioosnovanih materialov.
Resnikova meni, da je pomembno razumeti razliko med pojmoma biorazgradljiva in bioosnovana žembalaža: »Bioosnovana embalaža je proizvedena iz bioloških snovi, kot sta polimlečna kislina in koruzni škrob, ni pa nujno tudi biorazgradljiva. Biorazgradljivo ne pomeni razgradljivosti embalaže na domačem kompostniku in pri njegovih pogojih, temveč v obstoječi embalažni shemi, v industrijskih kompostnikih.« 

Izpostavlja tudi naravne materiale, kot so koruza, sladkorni trs in ricinusovo olje. »Zanimivi so predvsem vlakninski in biopolimerični materiali,« dodaja Karlovits. Med trendi je biorazgradljiv stiropor iz naravnih in obnovljivih virov, ki ga lahko uporabimo na primer za izdelavo sladolednih škatel, ki so po uporabi primerne tudi za kompostiranje. Prav tako so domiselni krožniki iz sladkornega trsa, ki lahko nadomestijo prepovedano plastično različico. 

5. Embalaža za spletno prodajo. 
»Amazon kot vodilno podjetje na področju e-commerce že nekaj let uvaja svoje načelo zmanjševanja odvečne embalaže ter prilagajanja vrste embalaže na tipične transportne strese za spletno prodajo. Tovrstna embalaža ima ponavadi zmanjšano težo z enakimi mehanskimi lastnostmi kot prejšnje različice ter dodatne informacije glede izdelka, ki spodbuja vezavo za določeno blagovno znamko,« pojasnjuje Karlovits.

Tudi DS Smith Smart packaging postavlja v ospredje trendov. Napredek tehnologije in novi pristopi k oblikovanju z digitalnimi vmesniki, kot sta RFID in NFC, ter povezljivostjo povečujejo vrednost embalaže. Embalaža prav tako lahko preprečuje ponarejanje (predvsem v kozmetični industriji), poveča sledljivost in podobno. Resnikova omenja tudi trend lahke embalaže, ki omogoča manjšo količino embalaže, potrebne za ponovno predelavo in reciklažo, hkrati pa prav v panogi spletne prodaje lahko tudi zniža transportne stroške.
NASVETI ZA PODJETJA PRI IZBIRI EMBALAŽE

Podjetja se pogosto znajdejo pred dilemo, kako sploh izbrati embalažo, ki je trajnostna, primerna za uporabo, privlačna, kakovostna, cenovno sprejemljiva ter ustreza vsem zakonskim pogojem. Pogosto si ti dejavniki nasprotujejo in treba je sprejeti kompromis.

Članek je iz avgustovske številke revije SBC Podjetnik. Avtorica: Nina Simić. 

E-novice

Naročite se na ključne informacije in praktične nasvete.

Required
Required