Slovenija se lahko pohvali z izjemnimi znanstvenimi dosežki, vrhunskimi raziskovalci in močno akademsko osnovo. Vsi si želimo več visokotehnoloških podjetij in delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. A vendar: prehod znanja iz raziskovalnih inštitutov na trg se sliši privlačno, a v praksi gre za vse prej kot enostaven proces.

Nekomu, ki izhaja iz raziskovalnega okolja, vstop na trg in v gospodarstvo prinaša popolnoma drugačne cilje, drugačen način razmišljanja in nepredvidljive izzive. Za ta prelomni korak je potreben velik osebni in poslovni pogum.

Sprememba družbene percepcije: neuspeh ni »izguba«, ampak dragocena izkušnja

Eden osrednjih razlogov, zakaj je v Sloveniji še vedno premalo zagonskih podjetij in neposrednega prenosa znanja iz raziskovalnih sfer v gospodarstvo, se po mojem mnenju skriva tudi v družbeni percepciji podjetništva in strahu pred neuspehom.

Ustanovitev podjetja v začetku pomeni ogromno finančno tveganje, delo brez delovnega časa, brez vikendov in brez dopustov. Poleg vsega tega odpovedovanja pa podjetnik nosi še težko breme pričakovanj okolice, da mora za vsako ceno uspeti. Če mu ne uspe, ga družba v Sloveniji prehitro označi za »izgubo«.

Tukaj se soočamo z zanimivim družbenim paradoksom. Raziskava GEM Slovenija 2025 kaže, da skoraj 85 % prebivalcev podjetnikom v Sloveniji pripisuje visok družbeni ugled, medtem ko so kulturne in družbene norme, ki podpirajo podjetništvo, ocenjene s skromno oceno 3,18 od 10 (evropsko povprečje je 4,68). Podjetništvo torej spoštujemo, vendar ga še vedno premalo spodbujamo kot osebno življenjsko odločitev. To odpira pomembno vprašanje: zakaj je finančna pomoč otroku pri nakupu stanovanja ali avtomobila v naši družbi nekaj samoumevnega, podporo pri ustanovitvi podjetja pa pogosto razumemo kot precej bolj tvegano ali celo vprašljivo odločitev?

Dejstvo je, da vse podjetniške ideje ne uspejo in vsako podjetje gre skozi boljša ter slabša obdobja. V okoljih z razvito podjetniško kulturo, kot so ZDA, na posameznika, ki mu v prvem poskusu ni uspelo, ne gledajo kot na poraženca, temveč kot na pogumnega človeka z neprecenjivimi izkušnjami, ki jih lahko uporabi za novo priložnost.

Čas je, da tudi v Sloveniji začnemo ceniti tveganje, ki ga podjetniki prevzemajo s svojim časom, energijo in financami, ter jim stojimo ob strani tudi takrat, ko so časi težki.

Izkušnja BioSistemike: od raziskovalne ideje do globalnega trga

BioSistemika je nastala kot spin-out Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in je danes dober primer, kako je mogoče raziskovalno znanje uspešno prenesti v gospodarstvo, o čemer veliko govorimo. A naši začetki so bili polni izzivov. Prvi zaposleni so prihajali iz izrazito raziskovalnega okolja. Videli so priložnost, da laboratorijske procese digitalizirajo in izboljšajo. Iz te ideje je nastala BioSistemika in se je leta 2010 razvil naš prvi produkt.

Ker raziskovalci na inštitutih vedno razvijajo najsodobnejše tehnologije, je bil tako naš prvi produkt skoraj prezgodaj na trgu; trg namreč nanj še ni bil povsem pripravljen. To nam je dalo ključno lekcijo: preden se podaš na trg, ga moraš poglobljeno analizirati in razumeti.

Ob tem pa smo spoznali še eno ključno resnico, o kateri se v Sloveniji premalo govori: ni dovolj, da znaš vrhunski produkt razviti, znati ga moraš tudi prodati.

V Sloveniji se veliko govori o pomanjkanju tehnoloških kadrov, naša izkušnja pa kaže, da je še bistveno težje dobiti vrhunske prodajnike. Radi se pohvalimo z razvojem in inženirskim znanjem, na prodajno znanje pa se pogosto pozablja ali pa se ga celo podcenjuje. Prodaja ni zgolj nekakšna obrobna dejavnost, ampak kompleksna znanost, ki se neprestano spreminja in zahteva sistematično vlaganje ter izobraževanje. Ni dovolj da imamo vrhunski produkt ali storitev, to moramo znati tudi prodati.

BioSistemika že od začetka delovanja razvija digitalne rešitve za laboratorijsko industrijo. Gre za izrazito nišni trg in v slovenskem prostoru za majhno tržišče, zato se je podjetje že od prvega dne moralo pozicionirati kot mednarodno podjetje. Po prvem produktu smo na trgu zaznali potrebo po programskih rešitvah po meri za laboratorijsko opremo ter podjetje dopolnili s storitveno dejavnostjo, ob tem pa ohranili razvoj lastnih produktov in močan R&D oddelek.

Čeprav izhajamo iz Slovenije in sodimo po številu zaposlenih med manjša podjetja, je naša največja konkurenčna prednost v interdisciplinarni ekipi in agilnosti. Gre za sodelovanje strokovnjakov s področja ved o življenju, programskih inženirjev in ekspertov drugi strok.

Prav s tem združevanjem različnih znanj lahko kljub močni globalni konkurenci ustvarjamo visoko dodano vrednost za naše mednarodne stranke. Majhnost Slovenije nas sili v agilnost, fleksibilnost in mednarodno naravnanost, kar je v globalnem svetu naša velika prednost.

Moč interdisciplinarnosti in rušenje izoliranih »vrtičkov«

Da takšno prepletanje znanj deluje, je potrebno znotraj podjetja ustvariti varno in spodbudno okolje. Tako ima vsak posameznik prostor, da svobodno izrazi svoje ideje, z dobrimi medosebnimi odnosi pa dosežemo tekoč pretok znanja in vrhunsko sodelovanje.

Enako odprt prostor za prenos znanja pa bi moral obstajati tudi na ravni države. Slovenci žal še nismo znani po tem, da bi z veseljem sodelovali, saj se prepogosto zapiramo za “ograje lastnih vrtičkov”. Vendar je nujen premik v mentaliteti: imeti moramo odprta vrata. Povezovanje med podjetji, fakultetami in inštituti je edina pot do večje konkurenčnosti, preboja na mednarodne trge ter ustvarjanja višje dodane vrednosti. Tu v zadnjem času že opažamo premike, a je še veliko prostora za izboljšave.

V BioSistemiki se ves čas aktivno povezujemo z Nacionalnim inštitutom za biologijo, drugimi inštituti, univerzami in podjetji ter izmenjujemo znanje, ideje in kontakte. Za vsako poslovno sodelovanje so osnova ljudje in za grajenje dolgoročno uspešnih zgodb je bistveno medsebojno zaupanje ter veselje do skupnega dela.

Izobraževalni in raziskovalni sistem: hrbtenica naše prihodnosti

Če želimo graditi gospodarstvo z visoko dodano vrednostjo, moramo ohraniti in nadgrajevati temelj, na katerem vse skupaj stoji: naš izobraževalni in raziskovalni sistem. V Sloveniji imamo izjemno močno izobraževalno bazo ter vrhunske znanstvenike, kar je po mojem mnenju naš najdragocenejši strateški kapital.

Tega sistema ne smemo jemati kot nekaj samoumevnega. Ne zadošča le to, da o njem govorimo in ga hvalimo, ampak moramo aktivno skrbeti, da se sočasno s hitrimi spremembami na trgu tudi izobraževalni sistem neprestano razvija, posodablja in ohranja vrhunsko raven. Potrebuje odgovorno skrb in investicije.

Visokokakovostni domači strokovnjaki so namreč ključnega pomena za nastanek in rast mladih visokotehnoloških podjetij, pa tudi za privlačnost Slovenije za velika mednarodna podjetja, da se odločajo za investicije pri nas. Z vlaganjem v izobraževanje in tesnim povezovanjem akademske sfere z gospodarstvom ne le ustvarjamo okolje za nove spin-off zgodbe in dvigujemo raven investicij v Slovenijo, ampak tudi zadržujemo vrhunske kadre doma in s tem preprečujemo beg možganov. Gradimo kvalitetno bodočnost za nas in naše zanamce.

Povezani v prebojno prihodnost

Slovenija ima vse potrebne sestavine za uspeh: znanje, vrhunske strokovnjake in prilagodljivost. Kar moramo okrepiti, je več podjetniške ambicioznosti, bolj spodbujajoč odnos družbe do tveganja in večja pripravljenost za sodelovanje.

Prihodnost Slovenije leži v sodelovanju, agilnosti, povezovanju med strokami in medsebojnem zaupanju. Brez tega v globalnem svetu ne bo šlo.

Avtorica: mag. Roswita Golčer Hrastnik, solastnica in direktorica podjetja BioSistemika

Kdo je Roswita Golčer Hrastnik?
Mag. Roswita Golčer Hrastnik je solastnica in direktorica podjetja BioSistemika, ki razvija programske rešitve za laboratorije in deluje na mednarodnih trgih. Po izobrazbi je magistrica molekularne biologije, pri svojem delu pa povezuje naravoslovno znanje s poslovnimi in vodstvenimi izkušnjami. Vodi ekipo strokovnjakov z naravoslovnih, družboslovnih in tehničnih področij, ki razvija rešitve za digitalizacijo laboratorijev ter sodeluje pri razvoju tehnologije za shranjevanje digitalnih podatkov v DNK. Pri vodenju poudarja dobre odnose, sodelovanje in vključevanje vrednot podjetja v vsakodnevno delo. Roswita Golčer Hrastnik je članica SBC - Kluba slovenskih podjetnikov.

Ustvarjati, delati in živeti želimo v Uspešni Sloveniji.

Zato odpiramo prostor za ideje, ljudi in zgodbe, ki Slovenijo premikajo naprej. Za podjetništvo, ki ustvarja vrednost. Za družbo, ki ceni znanje, delo, ustvarjalnost in odgovornost. In za okolje, v katerem lahko posamezniki razvijejo svoje potenciale, uspeh pa prispeva k blaginji vseh.

V digitalni izdaji razmislekov o Uspešni Sloveniji odpiramo pomembna vprašanja, predstavljamo rešitve in povezujemo poglede podjetnikov, strokovnjakov z različnih področjih, odločevalcev ter vseh, ki verjamejo, da je Slovenija lahko bolj prodorna, samozavestna in uspešna družba.