Spoštovani predsednik Državnega sveta, gospod Marko Lotrič, spoštovani minister za finance, gospod magister Andrej Šircelj, spoštovani predsedniki delodajalskih organizacij gospodarskega kroga, spoštovane podjetnice in podjetniki, spoštovani gostje, dragi prijatelji.

Dobrodošli na petem Festivalu podjetništva SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Vesel sem, da se ponovno srečamo na Brdu pri Kranju, posestvu, ki je bilo v 18. stoletju v lasti družine barona Žige Zoisa, nosilca razsvetljenskih misli na naših tleh, ki so staro celino umestile na vodilno mesto glede znanosti, umetnosti in gospodarstva na svetu vse do 21. stoletja.

In prav v našem času smo v Sloveniji in v Evropi pred izzivi, da najdemo rešitve za obstanek med najboljšimi razvitega sveta. Danes smo se zbrali ljudje različnih poklicev, generacij in pogledov. Povezuje nas zavest, da lepa prihodnost Slovenije ne bo prišla sama od sebe. Odvisna je od modrih in kreativnih odločitev, zagnanosti, dobronamernosti in predvsem od dela, ki smo ga pripravljeni za lepo prihodnost vložiti.

Slovenija ima veliko razlogov za samozavest

Letošnji festival nas bo nagovarjal o tem, kaj moramo razumeti, kaj spremeniti in kako predati naslednikom. S tem festivalom bomo skušali odgovoriti na vprašanje: Za kakšno Slovenijo delamo?

Podjetniki si ga zastavljamo vsak dan, četudi ga prepogosto ne izrečemo na glas. Ko se odločimo za novo naložbo. Ko zaposlimo mladega človeka in mu zaupamo zahtevno nalogo. Ko kljub tveganju razvijamo nov izdelek ali odpiramo vrata na tujem trgu. Takrat odločamo o prihodnosti svojih podjetij in hkrati delujemo za prihodnost naše države.

Slovenija ima veliko razlogov za samozavest. Imamo ljudi z znanjem, podjetja s svetovno prepoznavnimi izdelki, vrhunske športnike, raziskovalce, umetnike, obrtnike, zdravnike, učitelje in številne druge, ki svoje delo opravljajo odlično. Imamo mlade, ki ustvarjajo in želijo ustvarjati. Naša skupna naloga je, da jim ustvarimo najboljše pogoje za ustvarjanje v domovini.

Zgolj občudovanje uspešnih zgodb ni dovolj. Vprašati se moramo, koliko takšnih zgodb bi lahko še nastalo, če bi ljudem olajšali pot od zamisli do izvedbe. Koliko naložb je bilo odloženih, ker podjetje ni moglo načrtovati v predvidljivem poslovnem okolju? Koliko sposobnih ljudi je odšlo, ker doma niso videli optimalne priložnosti? In koliko časa ter energije porabimo za postopke, ki bi morali biti preprosti?

Na ta vprašanja smo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov odgovorili s programom Uspešna Slovenija, ki smo ga pripravljali in pripravili pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami. Pri njegovi pripravi smo povezali podjetnike in strokovnjake z različnih področij. Oblikovali smo 21 konkretnih priporočil, ki predlagajo spremembe na področju delovanja države, energetike in izobraževanja, pa tudi zdravstva ter gospodarskega okolja. Program smo pripravili na način, kot pripravljamo poslovne načrte v svojih podjetjih. Delovanje naše države z vsemi prednostmi in slabostmi poznamo na podlagi lastnih izkušenj pri ustvarjanju: prek zaposlovanja, vlaganja, odgovornosti do zaposlenih in odnosa do skupnosti, kjer delujemo.

Uspeh podjetja ni ločen od uspeha družbe

V središču našega programa Uspešna Slovenija je človek. Otrok, ki potrebuje dobro šolo, mladostnik, ki potrebuje vrhunsko izobraževanje. Mlad človek, ki želi s svojim znanjem in delavnostjo uspeti doma. Zaposleni, ki mora od svojega dela dostojno živeti. Družina, osnovna socialna celica vsake družbe, ki potrebuje ekonomsko varnost. Bolnik, ki pričakuje pravočasno zdravljenje. In starejši človek, ki si zasluži spoštovanje in oskrbo. Skratka, državljanka in državljan, ki potrebujeta vrhunski javni servis od rojstva pa do zadnjih let življenja.

Kot zdravnik in podjetnik se vsak dan zavedam, kako tesno sta povezana dobro delujoče gospodarstvo in kakovost življenja. Za dobro zdravstvo potrebujemo sposobne ljudi, organizacijo, upravljanje in sredstva. Enako velja za šolstvo, oskrbo starejših in druge javne službe. Vse to lažje zagotavljamo, če ustvarjamo večjo dodano vrednost, ko podjetja rastejo, kadar lahko prebivalci do popolnosti uresničijo vse svoje potenciale.

Uspeh podjetja ni ločen od uspeha družbe. Dobro podjetje daje ljudem dobro plačilo za dobro opravljeno delo, vlaga v njihovo znanje, plačuje davke in prispevke ter podpira okolje, v katerem deluje. Hkrati podjetje potrebuje državo, ki svoje naloge opravlja dobro: zagotavlja pravno varnost, učinkovite javne storitve in predvidljivo ter spodbudno poslovno okolje. Odgovornost je na obeh straneh ter je tudi soodvisna in povezana. Država bi morala predstavljati okolje, kjer lahko vsak posameznik v kar največji meri razvije vse svoje potenciale.

Posebno odgovornost nosijo tisti, ki vodijo državo in sprejemajo politične odločitve. Njihova naloga ni le, da prepoznajo težave. Postaviti morajo jasne razvojne cilje, povedati, kako jih bodo dosegli, kdo je odgovoren za izvedbo in kdaj bodo prebivalci lahko videli rezultate. Cilj brez roka in odgovorne osebe prehitro ostane samo obljuba.

Podjetniki vemo, kaj pomeni odlašanje, in še bolj, kaj pomeni zamuda. Če predolgo čakamo z naložbo ali spremembo, nas prehiti konkurent. Država ne deluje po popolnoma enakih principih, kot posluje podjetje, a tudi za državo bi moral čas predstavljati zlato. Medtem ko doma o možnih rešitvah konfliktno razpravljamo mesece, se v konkurenčnih okoljih sprejemajo odločitve o tehnologiji, kapitalu, energiji in novih delovnih mestih. Svet se spreminja hitreje, kot smo bili vajeni. Slovenija si ne more privoščiti, da bi na spremembe odgovarjala šele takrat, ko so priložnosti že mimo.

Zato od politike pričakujemo sposobnost odločanja. Temeljita priprava in javna razprava sta nujni, toda po razpravi mora slediti odločitev, po odločitvi izvedba, po izvedbi pa preverjanje rezultatov. Če ukrep ne deluje, ga je treba popraviti. Takšen način dela zahteva pogum in odgovornost. Zahteva tudi sodelovanje prek meja posameznega mandata in posamezne politične koalicije, saj smo ne glede na svetovnonazorsko opredelitev na koncu vsi predstavniki istega naroda oziroma vsi državljani in davkoplačevalci iste države. Razvoj države se ne bi smel začeti znova po vsakih volitvah.

Svojo odgovornost imajo tudi socialni partnerji. Sindikati zastopajo delojemalce, ki brez ustreznih delovnih pogojev, socialne varnosti in dobrega plačila za delo ne morejo do popolnosti izkoristiti vseh svojih potencialov. Brez partnerstva med delodajalci in delojemalci v sodobnem svetu nobeno podjetje ne more uspevati na dolgi rok. In tega se zagotovo zavedamo podjetniki. Seveda ima ključno vlogo pri zagotavljanju pogojev za partnerstvo med delojemalci in delodajalci država. Predvsem z dolgoročno predvidljivim davčnim in prispevčnim okoljem.

Nizke plače in pomanjkanje sredstev za razvoj

Potrebno je zagotoviti ravnotežje med sredstvi, ki morajo zagotavljati delojemalcem dobre neto plače, podjetnikom sredstva za razvoj in državi sredstva za vrhunski javni servis. Trenutno to ravnotežje ni ustrezno; neto plače delojemalcev so prenizke in podjetnikom ostaja premalo sredstev za razvoj. Od vsakega dodatnega evra, ki ga podjetje nameni za plačo, ostane zaposlenemu v višjih razredih le 33 centov, v najnižjem dohodninskem razredu pa 55 centov.

Podjetniki si prizadevamo za davčno in prispevčno okolje, kjer bi svojim zaposlenim lahko zagotavljali višje neto plače, podjetjem pa sredstva za razvoj. Vladajoči koaliciji smo že pripravili in predstavili novelo invalidnega zakona o participaciji zaposlenih pri dobičku, ki ga je sprejela prejšnja koalicija. Zakon bi omogočal, da podjetja svojim zaposlenim kot stimulacijo izplačujejo del dobička podjetja po enakih pogojih, kot ga lahko izplačujejo lastnikom.

Predvsem pa bi predstavljal prvo lastovko na poti do konkurenčnega okolja za privabljanje in zadrževanje talentov v naši državi in hkrati dal možnost za povečevanje neto prejemkov zaposlenih po ugodnejši davčni stopnji. Zakon bi lahko bil že sprocesiran kljub referendumu o interventnem razvojnem zakonu in predvsem dal sporočilo delojemalcem, da si želimo dobiček deliti z zaposlenimi. A kljub podpori ministra za finance, gospoda Širclja, ki je danes z nami in se mu za podporo v imenu naših članov in njihovih zaposlenih iskreno zahvaljujem, novela zakona še ni v postopku, čas pa teče.

Veliko vprašanje za vse davkoplačevalce in prispevkoplačevalce je, ali za kar razkošna javna sredstva res prejemamo vrhunski javni servis od rojstva pa do zadnjih dni življenja.

Od vseh partnerjev pričakujemo dialog v razsvetljenskem duhu: preverjena dejstva, argumentirane razloge in pripravljenost na spremembe stališč ob dobrih argumentih. To zahteva dobronamernost. Dialog ne bi smel nikdar in nikoli postati platforma ali orodje za politični spopad oziroma boj za obvladovanje državnega proračuna. Edino vprašanje bi moralo biti: Ali bo ta odločitev dolgoročno izboljševala blagostanje naših državljanov?

Današnji program festivala nas vodi dlje od naslednjega poslovnega leta. Govorili bomo o naložbah, umetni inteligenci, vodenju in nasledstvu. Naložba potrebuje zaupanje. Nova tehnologija potrebuje ljudi, ki jo znajo razumeti in uporabiti. Dobro vodenje potrebuje smer in sodelovanje. Nasledstvo pa zahteva, da mlajši generaciji prepustimo prostor za njene odločitve.

Če od mladih pričakujemo, da bodo prevzeli odgovornost, jim moramo dati možnost, da jo res prevzamejo. Prihodnosti jim ne moremo predati kot dokončan načrt. Lahko pa jim predamo podjetja, ustanove in spodbudno okolje, v katerih bodo lahko naredili še več, kot smo zmogli mi.

Tu pridemo do vprašanja razvojnega zakona. SBC – Klub slovenskih podjetnikov podpira Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ker v njem prepoznavamo več korakov, za katere se zavzemamo v programu Uspešna Slovenija. Med njimi so pogoji, ki bi podjetjem pomagali obdržati in privabiti visoko usposobljene in talentirane strokovnjake, boljše možnosti za delo tistih, ki želijo ostati dejavni tudi po upokojitvi, ter razbremenitev najmanjših podjetnikov.

Slišimo očitek, da je to zakon za bogate. Očitek razumem kot populistično orodje sedanje opozicije nasproti koaliciji. Podjetniki vidimo ukrepe kot prve lastovke na poti do pomladi. Šele naslednje poletje pa bo lahko pokazalo, da to ni zakon za bogate, temveč zakon za razvoj. Nekateri bodo njihove neposredne koristi občutili prej kot drugi. Zato moramo biti pri razlagi pošteni. Naša podpora temelji na širšem vprašanju: Kaj se bo zgodilo, ko Slovenija ustvari več priložnosti za vlaganja, delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in bolje plačano delo?

Ko podjetje razvije novo dejavnost, potrebuje inženirje, tehnike, proizvodne delavce, računovodje, dobavitelje in številne druge sodelavce. Ko uspe prodati več izdelkov ali storitev, lahko vlaga naprej. Koristi razvojne odločitve se zato lahko širijo daleč prek ljudi, ki sprejmejo prvo naložbo. Toda to se ne zgodi samodejno. Uspeh moramo meriti tudi po novih delovnih mestih, višjih plačah, ustvarjeni dodani vrednosti in višjih sredstvih za javni servis.

Naša ambicija ni Slovenija, v kateri bi bogastvo ostalo omejeno na peščico ljudi. Želimo si državo, v kateri bo čim več ljudi lahko premožnih zaradi svojega dela, znanja in podjetnosti, nihče pa ne bo prisiljen živeti v revščini. Za to potrebujemo gospodarski razvoj in učinkovito solidarnost. Potrebujemo podjetja, ki lahko rastejo, ter državo, ki zna pomagati človeku, kadar sam ne zmore.

Razvojni zakon naložba v možnosti Slovenije

Zato razvojnega zakona ne razumemo kot končnega odgovora. Razumemo ga kot naložbo v možnosti Slovenije. Podpiramo ga, ker želimo, da se več razvojnih ekip oblikuje doma, da mladi tu vidijo prihodnost in da več ljudi od svojega dela živi bolje. Ali bomo te cilje dosegli, bomo morali preverjati z rezultati. Tudi po uveljavitvi zakona bodo potrebni nadaljnji ukrepi in popravki tam, kjer se bodo pokazali kot nujni.

SBC – Klub slovenskih podjetnikov je vodilno podjetniško združenje v Sloveniji, ki povezuje 450 nadpovprečno uspešnih slovenskih podjetnikov. Člani omogočamo več kot 22 tisoč delovnih mest (4,2 % celotnega gospodarstva) in ustvarjamo 7,3 milijarde evrov prihodkov, kar predstavlja 4,9 % prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva. Člani SBC izrazito presegamo povprečje slovenskega gospodarstva po rezultatih: dodana vrednost na zaposlenega pri naših članih znaša 76.387 evrov (slovensko povprečje: 67.102 evrov), čisti poslovni izid dosega 405 milijonov evrov (5,5 % celotnega čistega poslovnega izida gospodarstva), kapital članov pa znaša 3,43 milijarde evrov oziroma 4,4 % kapitala slovenskega gospodarstva.

Zadovoljen sem, da na festivalu povezujemo za prihodnost. Povezovanje se začne s pogovorom, nadaljuje pa z dejanji. S sodelovanjem podjetja in raziskovalca. Z odločitvijo za novo naložbo. Z mentorstvom mlademu sodelavcu. S predlogom državi, ki je dovolj izdelan, da ga je mogoče uresničiti in preveriti njegove rezultate.

Danes vas vabim, da si vsak zastavi tri vprašanja. Kaj lahko v prihodnjem letu izboljšam v svojem podjetju? S kom se lahko povežem, da bova skupaj ustvarila nekaj, česar vsak posebej ne bi mogla? Kaj želim predati tistim, ki prihajajo za menoj?

Kot predsednik SBC si prizadevam, da smo klub, ki sliši svoje člane iz vseh regij in panog. Ki zna državo opozoriti na ovire in hkrati ponuditi premišljene predloge rešitev. Klub, ki zna pokazati, kaj odgovorno podjetništvo vsak dan prispeva k življenju v Sloveniji.

Drage podjetnice in podjetniki, hvala za delo, ki ga opravljate, za tveganja, ki jih prevzemate, in za ljudi, ki jim dajete priložnost. Hvala tudi vsem gostom, ki ste danes z nami pripravljeni razmišljati o prihodnosti širše od meja svojega poklica ali ustanove.

Želim vam dober festival: pogovore, iz katerih bodo nastale nove zamisli, in srečanja, iz katerih bodo nastala nova sodelovanja. Ko bomo odšli z razsvetljenskega Brda, naj z nami ostane jasna ambicija: da bo Slovenija država, kjer se znanje, delo in pogum lahko razvijejo v uspeh – in kjer od tega uspeha lahko bolje živimo vsi.

Posebej se zahvaljujem izvršnemu direktorju SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, gospodu Gregorju Trebušaku, in vsem našim sodelavcem za odlično opravljeno delo pri organizaciji festivala.

Na koncu izkoriščam priložnost, da v našem skupnem imenu bivšemu predsedniku SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, dr. Juretu Knezu, čestitam ob uvrstitvi na mednarodni seznam Leaders50 za leto 2026. Spodbuda in vzor za vse nas.

Partnerji 5. Festivala podjetništva so Porsche Inter Auto d.o.o., NLB d.d., Triglav Zavarovalnica d.d., SPIRIT Slovenija, Akrapovič d.d., RIKO d.o.o., Kirurgija Bitenc d.o.o. & Carpe Diem Longevity, Dun&Bradstreet, Roletarstvo Medle d.o.o. in Hiša vizij d.o.o.

Fotografije: Marko Delbello Ocepek