Posojanje ima večtisočletno zgodovino in je starejše od denarja v današnjem pomenu. Že v stari Mezopotamiji so posojali žito in srebro ter določali obresti, roke vračila in zavarovanja. V antiki so menjalci denarja sprejemali vloge, izvajali plačila in odobravali posojila, temelji sodobnega bančništva pa so se oblikovali v srednjeveških italijanskih trgovskih mestih. Tamkajšnje bankirske hiše so financirale trgovino in omogočale poravnavo obveznosti med oddaljenimi kraji.

Od 17. stoletja so nastajale predhodnice današnjih centralnih bank, z industrijsko revolucijo pa so banke postale pomemben vir financiranja gospodarskega razvoja. Finančne krize so postopoma prinesle strožji nadzor in večjo zaščito varčevalcev, tehnološki napredek pa hitrejše in dostopnejše storitve. Skozi vsa ta obdobja ostaja v središču bančništva zaupanje: presoja, komu posoditi denar, za kakšen namen in pod kakšnimi pogoji, da bo dolg tudi vrnjen.

V sodobnem gospodarstvu pomen bančnega sistema presega odnos med posojilodajalcem in posojilojemalcem. Banke zagotavljajo plačilno infrastrukturo ter z odločitvami o financiranju vplivajo na to, kateri poslovni načrti se uresničijo, kako hitro podjetja rastejo in kako uspešno prebrodijo obdobja negotovosti.

Kakovost sodelovanja med bankami in podjetji pa je odvisna tudi od tega, koliko razumeta druga drugo. Banke poslovanje podjetij pogosto presojajo predvsem skozi finančne kazalnike, podjetja pa bančne zahteve doživljajo kot oviro pri uresničevanju svojih načrtov. Pri tem lahko banke spregledajo posebnosti poslovnega modela in razvojne potrebe podjetja, podjetja pa podcenijo tveganja ter omejitve, ki določajo bančne odločitve. Prav v tem razkoraku nastajajo nesporazumi, ki lahko otežijo financiranje tudi sicer dobrih poslovnih priložnosti.

Česa podjetja včasih ne razumejo, vendar bi jim koristilo pri pridobivanju finančnih virov

1. Banka financira sposobnost vračila in prevzema drugačno tveganje kot lastnik

Podjetnik vidi predvsem priložnost za rast, banka pa presoja, ali bodo prihodnji denarni tokovi zadoščali za odplačilo kredita. Lastniku lahko uspeh močno poveča vrednost premoženja, donos banke pa je omejen predvsem na obresti in nadomestila. Zato preverja tudi posledice nižje prodaje, padca marž ali zamude pri investiciji. Obetaven projekt lahko zahteva več lastnega kapitala ali drugačno odplačevanje.

2. Dobiček in zavarovanje ne nadomestita denarnega toka

Podjetje lahko izkazuje dobiček, pa nima denarja za bančne obroke. Tudi EBITDA ni v celoti na voljo za odplačevanje: financirati je treba še povečanje obratnega kapitala, potrebne investicije in davek na dobiček. Rast lahko zato poveča potrebe po denarju kljub boljšim rezultatom. Zavarovanje z nepremičninami, opremo, terjatvami ali osebnim poroštvom zmanjšuje morebitno izgubo banke ob neplačilu. Njegov obseg je odvisen od bonitete in značilnosti posla, temelj presoje pa ostaja sposobnost vračila iz denarnega toka.

3. Pomembna je celotna struktura financiranja

Višina kredita, ročnost, dinamika odplačevanja, lastni vložek in likvidnostna rezerva morajo ustrezati poslovanju. Prekratka ročnost lahko ogrozi tudi dobro naložbo. Financiranje dolgoročnih potreb s kratkoročnimi krediti ustvarja tveganje, da jih banka ob zapadlosti ne bo podaljšala, kar se je jasno pokazalo med finančno krizo. Banka spremlja tudi izplačila dividend in financiranje povezanih družb, saj ta zmanjšujejo sredstva za poslovanje in vračilo dolga. Pogajanja zato ne smejo biti omejena le na obrestno mero.

4. Cena kredita in obrestno tveganje zahtevata celovito presojo

Spremenljivo obrestno mero praviloma sestavljata EURIBOR in bančni pribitek. Na slednjega vplivajo kreditno tveganje, zavarovanje, ročnost ter stroški virov in kapitala, zato ne predstavlja čistega zaslužka banke. Ponudbe je treba primerjati skupaj z nadomestili in drugimi pogoji. Podjetje naj preveri tudi, koliko višje obresti še prenese. Pred rastjo se lahko zaščiti s fiksno obrestno mero, obrestno zamenjavo oziroma IRS ali obrestno kapico, ki za plačilo premije omeji izpostavljenost nad dogovorjeno mejo.

Zgodovinsko gledano se je EURIBOR v obdobju 1999 do danes gibal med -0,554 % (december 2021) in 5,448 % (oktober 2008). Njegova povprečna višina pa je bila v tem obdobju 1,8 %.

5. Podpora skrbnika še ni odobritev kredita

Pri odločanju poleg skrbnika sodelujejo strokovnjaki za tveganja in pristojni odločevalci, ki podjetja pogosto ne poznajo neposredno. Jasna dokumentacija, realne napovedi in razumljiva predstavitev poslovanja so zato ključne. Banka upošteva tudi lastno izpostavljenost do podjetja, povezanih družb in panoge ter razpoložljive vire in kapital. Isti projekt lahko zato pri različnih bankah dobi različen odziv. Podjetjem z manj izkušnjami lahko pri pripravi in pogajanjih koristi finančni strokovnjak, ki pozna bančne postopke.

6. Kakovostno poročanje in zgodnje opozarjanje gradita zaupanje

Pravočasni, zanesljivi podatki kažejo, koliko vodstvo obvladuje poslovanje. Nepojasnjena odstopanja povečujejo negotovost, jasna razlaga in konkretni ukrepi pa krepijo zaupanje tudi ob slabših rezultatih. Težave je smiselno predstaviti pred zamudami pri plačilih, skupaj z njihovim finančnim učinkom, ukrepi vodstva in morebitnim prispevkom lastnikov. Prilagoditev financiranja je lažje utemeljiti, kadar obstajata izvedljiv načrt in dovolj časa za njegovo presojo.

7. Kreditna pogodba vpliva na prihodnje odločitve

Pogodba lahko omejuje dodatno zadolževanje, izplačevanje dobička ali razpolaganje s premoženjem ter zahteva doseganje določenih finančnih kazalnikov. Podjetje mora pred podpisom razumeti njihov izračun, roke preverjanja in posledice kršitve. Izpolnjevanje zavez je zato treba spremljati sproti in morebitna odstopanja pravočasno obravnavati z banko.

Uspešno sodelovanje temelji na medsebojnem razumevanju, preglednosti in zaupanju. Podjetje, ki razume bančno presojo in jasno predstavi svoje poslovanje, lažje pridobi financiranje, ki podpira njegov razvoj in ga lahko vzdržno odplačuje.

Avtor: Dušan Žužek, lastnik in direktor podjetja Adriatic Finance

Kdo je Dušan Žužek?
Dušan Žužek je ustanovitelj in direktor podjetja Adriatic Finance, ki se ukvarja z vrednotenjem podjetij, finančnim svetovanjem ter svetovanjem pri nakupih in prodajah podjetij. Diplomiral je na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Poklicno pot je začel v investicijskem bančništvu, izkušnje pa pridobival tudi na področju finančnega prestrukturiranja in poslovnega svetovanja. Pred ustanovitvijo lastnega podjetja je bil sedem let član vodstva večje proizvodne skupine. Je pooblaščeni ocenjevalec vrednosti podjetij in član sekcije SBC Mladi, ki deluje v okviru SBC – Kluba slovenskih podjetnikov.

Ustvarjati, delati in živeti želimo v Uspešni Sloveniji.

Zato odpiramo prostor za ideje, ljudi in zgodbe, ki Slovenijo premikajo naprej. Za podjetništvo, ki ustvarja vrednost. Za družbo, ki ceni znanje, delo, ustvarjalnost in odgovornost. In za okolje, v katerem lahko posamezniki razvijejo svoje potenciale, uspeh pa prispeva k blaginji vseh.

V digitalni izdaji razmislekov o Uspešni Sloveniji odpiramo pomembna vprašanja, predstavljamo rešitve in povezujemo poglede podjetnikov, strokovnjakov z različnih področjih, odločevalcev ter vseh, ki verjamejo, da je Slovenija lahko bolj prodorna, samozavestna in uspešna družba.