Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bila uvedba obveznega zimskega regresa za leto 2025 v delu, ki je učinkoval za nazaj, protiustavna. Kljub temu zakona ni razveljavilo, zato zaposlenim že izplačanih zneskov ne bo treba vračati. Odvetnik Borut Leskovec iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa ocenjuje, da odločba ustavnega sodišča podjetjem lahko odpira možnost odškodninskih zahtevkov proti državi. 

Ustavno sodišče je z odločbo z dne 24. septembra 2026 ugotovilo, da sta določbi Zakona o pravici do zimskega regresa v neskladju s 155. členom ustave, ki prepoveduje povratno veljavnost predpisov. Protiustavnost je ugotovilo v delu, ki je delodajalcem v zasebnem sektorju nalagal izplačilo zimskega regresa za leto 2025 tudi za obdobje zaposlitve pred uveljavitvijo zakona.

Zakonodajalec je obveznost uvedel novembra 2025, višina regresa pa se je določala tudi glede na obdobje zaposlitve od začetka leta. Delodajalci takrat niso mogli vedeti, da bo obveznost sploh nastala, po sprejetju zakona pa niso mogli več vplivati na okoliščine, od katerih je bila odvisna višina izplačila.

Sodišče je ugotovilo, da zakonodajalec ni izkazal posebne javne koristi, ki bi upravičevala takšno povratno učinkovanje zakona.
Izplačila ostajajo

Ustavno sodišče spornih določb ni razveljavilo, saj bi s tem poseglo v pričakovanja zaposlenih, ki so zimski regres že prejeli. Zato je sprejelo ugotovitveno odločbo, ki ne omogoča zahtevkov za vračilo izplačanih zneskov od zaposlenih. Sodišče sicer ni pritrdilo očitkom o protiustavnem posegu v svobodno gospodarsko pobudo. Presodilo je, da lahko država zaradi izboljšanja socialnega položaja delavcev delodajalcem naloži določene obveznosti.

Možnost odškodninskih zahtevkov proti državi

Odvetnik Borut Leskovec iz Odvetniške pisarne Jadek & Pensa, člana SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, ocenjuje, da bi podjetja lahko zahtevala povračilo stroškov zimskega regresa za leto 2025 od države, če bi dokazala tako imenovano kvalificirano protipravnost ravnanja zakonodajalca.

To pomeni, da zgolj ugotovitev protiustavnosti ne zadošča. Dokazati bi bilo treba, da je bil zakonodajalec opozorjen na protipravnost svojega ravnanja, pa je kljub temu sprejel sporno ureditev.

Leskovec poudarja, da je zakonodajalec s sprejetjem zakona hitel prav zato, da bi obveznost zajela že leto 2025, čeprav posebna javna korist za takšno povratno učinkovanje v zakonodajnem gradivu ni bila niti zatrjevana.

Morebitni odškodninski zahtevki bi bili še posebej zanimivi za podjetja v delovno intenzivnih panogah z večjim številom zaposlenih, za katera je zimski regres pomenil znatno in nepričakovano finančno breme.

Leskovec meni, da bi bilo smiselno, da bi se podjetja povezala in zahtevke uveljavljala skupaj, saj bi si s tem porazdelila stroške in tveganja ter imela večjo pogajalsko moč z državo.