Slovenci bi morali pravočasno izvedeti, kakšno pokojnino lahko pričakujejo in koliko jim bo manjkalo za življenje po upokojitvi, meni finančni strokovnjak Bojan Pravica. Po nemškem zgledu predlaga redno in razumljivo obveščanje o prihodnji pokojnini, vplivu inflacije in možnostih dodatnega varčevanja. Tako bi ljudje lažje pravočasno poskrbeli za svojo finančno varnost.

Bojan Pravica je Slovenec, ki od leta 1973 živi v Nemčiji in ima štiri desetletja izkušenj s financami. Je ustanovitelj več finančnih družb, tudi mednarodnega podjetja Elementum in njegove slovenske podružnice, ki je član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Pravica poudarja, da mora posameznik razumeti, kaj pričakovana pokojnina pomeni za njegovo življenje.

Po nemškem zgledu do jasnejše slike o pokojnini

Za zgled postavlja nemško obveščanje zavarovancev. Nemška država ljudem vsako leto pošlje pokojninsko informacijo o tem, kakšne so njihove pridobljene pravice in kakšna je projekcija prihodnje pokojnine, opozarja pa tudi na izgubo kupne moči.
Pravica v Sloveniji predlaga nadgradnjo obstoječega obveščanja ZPIZ. Ljudje bi dobili razumljive informacije o pričakovani pokojnini, osebni pokojninski vrzeli, dodatnem varčevanju, inflaciji in potrebah v starosti.

»Problem v življenju je, da dostikrat ne veš, česa ne veš,« opozarja Pravica. Kot pravi, je brez predstave o prihodnjih prihodkih težko oceniti, koliko bi morali za poznejša leta nameniti že danes.

Pomen pokojninskega načrtovanja

V prid boljšemu načrtovanju govorijo demografske številke. Po predstavljenih podatkihleta 1991 v Sloveniji na enega uživalca pokojnine 2,08 zavarovanca, v prvih sedmih mesecih leta 2026 pa 1,51. Razmerje je približno 27 odstotkov nižje. Projekcija za leto 2046 kaže okoli 132 vplačnikov na sto upokojencev. 

»Pokojninska vrzel ne nastane takrat, ko gremo v pokoj, ampak nastaja desetletja pred tem,« pa poudarja Peter Slapšak, direktor slovenskega Elementuma.

Za posameznika je ključno, ali bodo prihodki v pokoju pokrili izdatke. Pravica to ponazori s podatkom, da upokojencu ob dva tisoč evrih mesečnih izdatkov ter tisoč štiristo evrih pokojnine in drugih rednih neto prihodkov zmanjka šeststo evrov mesečno oziroma sedem tisoč dvesto evrov letno. Iz tega lahko otipljivo razberemo pokojninsko vrzel. 

Stroški ostanejo tudi po upokojitvi

Pravica svari pred predstavo, da bomo v pokoju potrebovali bistveno manj denarja. Najemnina, vzdrževanje doma in dolgovi ostanejo, povečajo pa se lahko potrebe po zdravstveni pomoči in oskrbi. Daljše življenje pomeni daljše črpanje prihrankov, izguba partnerja pa lahko zmanjša prihodke gospodinjstva.

Negotovost povečuje tudi inflacija. Prihodnjega zneska pokojnine zato ne smemo presojati samo nominalno, ampak tudi glede na to, kaj bo mogoče z njim kupiti. Pravica zagovarja osebni izračun prihodkov in stroškov ter razpršitev finančne rezerve, prilagojeno posameznikovim ciljem in zmožnostim. Peter Slapšak ob tem poudarja širše posledice finančne negotovosti: »Vpliva lahko tudi na stres, zdravje, družinske odnose in delovno učinkovitost.«

Bojan Pravica odgovornost vidi tudi pri delodajalcih, javnih institucijah in medijih. Nemški zgled bi bil predvsem spodbuda k pravočasnemu ukrepanju. »Ni dovolj, da imaš informacije,« poudarja in dodaja, da je treba njihov pomen razumeti in prenesti v vsakdanje finančne odločitve.

O pokojninah in finančni varnosti bo govora na poslovni konferenci PIK 2026, ki bo 11. novembra v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Med govorci bodo finančni in drugi strokovnjaki, med drugim Klaus Wohlrabe, France Arhar, Bojan Pravica in Aljoša Valentinčič.