Mednarodni dan enakega plačila, ki ga obeležujemo 18. septembra, simbolično predstavlja tisti dan v letu, od katerega dalje Evropejke zaradi plačne neenakosti med spoloma prenehajo prejemati plačilo, moški pa ne. 

V Sloveniji obstaja velik razkorak v dojemanju plačne neenakosti med spoloma. Le tretjina moških (34 %) meni, da moški za isto delo zaslužijo več, medtem ko to prepričanje deli skoraj dve tretjini žensk (64 %). Delež slovenskih moških, ki menijo, da zaslužijo več od žensk, je nekoliko nižji od svetovnega povprečja (36 %) in precej nižji od evropskega povprečja (42 %).

Delež žensk, ki menijo, da moški za isto delo zaslužijo več (64 %), je nad svetovnim povprečjem (51 %), a primerljiv z evropskim povprečjem (67 %). Razkorak med plačno percepcijo med spoloma v Sloveniji (30 odstotnih točk) je tako bistveno večji kot v svetu (15 o.t.) in Evropi (25 o.t.), kar kaže na izrazito različno dojemanje te teme med moškimi in ženskami.

Med sosednjima državama izstopa Hrvaška, kjer delež moških, ki zaznavajo neenakost (49 %), presega tako svetovno, kot tudi evropsko povprečje, enako pa so nadpovprečno kritične tudi prebivalke Hrvaške.

V Sloveniji je razkorak pri zaznavanju kariernih priložnosti med spoloma največji. Medtem ko le tretjina moških meni, da imajo ženske manj priložnosti pri zaposlovanju in karieri, se s tem strinja kar 71 % prebivalk Slovenije. Delež moških v Sloveniji, ki se strinjajo s trditvijo, je skoraj enak svetovnemu povprečju (32 %) in nižji od evropskega (38 %).

Med ženskami slovenski delež (71 %) precej presega svetovno povprečje (52 %) in evropsko povprečje (63 %). Razkorak v dojemanju priložnosti pri zaposlovanju in karieri med spoloma v Sloveniji tako znaša 38 odstotnih točk in je bistveno večji kot v svetu (20 o.t.) in Evropi (25 o.t.).

V regiji ponovno izstopa Hrvaška, kjer delež moških, ki zaznavajo manjše priložnosti za ženske (57 %), presega tako svetovno, kot tudi evropsko povprečje. Tudi pri vprašanju priložnosti pri zaposlovanju in karieri so prebivalke Hrvaške nadpovprečno kritične v primerjavi s svetovnim in evropskim povprečjem.

Še več podatkov in primerjava s celotno populacijo vam je na voljo na spletni strani Mediane.