»Kmetije po vsej Evropi izjemno hitro izginjajo. Rešitev je med drugim tudi v umetni inteligenci,« pravi Daniel Stanca, programski inženir iz Romunije. Danes v Paragvaju uspešno vodi podjetje, ki se ukvarja s hidroponskim kmetovanjem. Je vrhunski poznavalec umetne inteligence in uporabe najsodobnejših tehnologij v kmetijstvu, ki bi jih lahko s pridom uporabili tudi slovenski kmetje. Z njim smo se pogovarjali ob robu panela Slovensko-nizozemske poslovne platforme na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Ali kmetije v Evropi resnično izginjajo?
Da. Mislim, da vsekakor izginjajo. Jasno je, da kmetije izginjajo po vsej Evropi, ne glede na kulturo ali državo. To se dogaja z izjemno hitrostjo in razlogov za to je več. Najpomembnejši je, da ne zaslužijo dovolj. Vsaka kmetija pravzaprav vodi dve dejavnosti: ena je proizvodnja, druga pa prodaja.

Na proizvodni strani so kmetje običajno zelo dobri. Gre za generacije ljudi, ki so se ukvarjale s pridelavo. To je njihova strast in to znajo delati. Pri administraciji pa so pogosto zelo slabi, zanjo jim ni veliko mar, enako velja za prodajo.

Pogosto na primer ne vedo, koliko jih kilogram paradižnika dejansko stane, ko upoštevajo vse stroške proizvodnje. Prav tako ne poznajo dobro navzkrižne prodaje, dodatne prodaje ali segmentiranja trga.

Drugi razlog so supermarketi. Supermarketi močno zmanjšujejo njihove marže. Imajo ogromno tržno moč. Kmetije se temu ne morejo učinkovito upreti. Prvič zato, ker ne vedo, kako. Drugič pa jih je strah. Preprosto se bojijo, da jih bo trgovec izločil kot dobavitelja.

Je razlog tudi v menjavi generacij?
Ja. Starejši kmetje se upokojujejo, pri prenosu kmetij na mlajšo generacijo pa nastajajo težave. Mladi danes niso več tako motivirani za prevzem kmetije. Želijo si drugačnega življenja.

Kmetija pa pomeni zavezo za vse življenje. Ne moreš preprosto na dopust ali početi česa drugega, ker moraš kravo pomolsti dvakrat na dan. Vsak dan. Zato si na neki način priklenjen na kmetijo.

Upam, da se bo z umetno inteligenco in robotiko to končno spremenilo. Če uvedeš robote, ki na primer samodejno molzejo krave, lahko ti ljudje začnejo opravljati še kakšno drugo delo in hkrati obdržijo kmetijo.

Še en pomemben razlog pa je, da velike korporacije kupujejo majhne kmetije. Majhne kmete izrinejo in kupijo njihovo zemljo. Zemlja bo še vedno obdelana, vendar kmeta tam ne bo več.

Je rešitev med drugim torej tudi v umetni inteligenci?
Po mojem mnenju da. Kmetijstvo je bilo tradicionalno zelo zadržano do kakršne koli tehnologije ali kompleksnejših rešitev. Kmetje želijo predvsem pridelovati svoj paradižnik in opraviti samo najnujnejšo administracijo.

In upam, da smo z umetno inteligenco končno prišli do prelomne točke. Ker nam AI omogoča, da zelo napredno tehnologijo, kompleksnost in ogromno podatkov, pretvorjenih v uporabne informacije, prenesemo v zelo preprosto, nizkotehnološko okolje.

Mi na primer delamo prek WhatsAppa. Vse, kar kmet potrebuje, je WhatsApp na preprostem telefonu. Z umetno inteligenco se lahko pogovarja povsem običajno in tako dobi dostop do neke vrste superinteligence. Samo vpraša: »Kolikšni so bili moji prihodki letos? Koliko me v resnici stane kilogram paradižnika?« Umetna inteligenca lahko namesto njega opravi vse administrativno delo.

S pomočjo senzorjev je mogoče podatke tudi samodejno zbirati in jih nato pretvoriti v uporabne informacije. Sistem mu lahko na primer pove: »Tvoj paradižnik te stane en evro na kilogram. Stroške lahko zmanjšaš na te in te načine. In prodajati moraš bolje, ker ga trenutno prodajaš za 70 centov, kar pomeni, da izgubljaš denar.«

In v naslednjih letih prihajajo tudi roboti. Prevzeli bodo tudi del fizičnega dela na poljih. Zato bo, upam, postajalo vse bolj privlačno biti kmet.

Torej bi lahko čez nekaj let tudi na slovenskih poljih videli robotske sisteme, ki bo pobirali pridelek?
Absolutno. To že lahko vidimo v rastlinjakih. Rastlinjaki so že po svoji naravi bolj visokotehnološki in bolj primerni za uporabo senzorjev ter napredne tehnologije. Že danes obstajajo rešitve praktično za vse. Popolnoma avtonomna pridelava je že resničnost.

Na Nizozemskem so organizirali celo tekmovanje v pridelavi paradižnika med avtonomnim rastlinjakom in tistim, ki ga je vodil človek. In stoodstotno avtonomni sistem je zmagal. Umetna inteligenca je torej dejansko sposobna voditi rast rastlin.

Danes obstajajo tudi stroji s kamerami in drugimi tehnologijami, ki lahko na primer obrezujejo paradižnik. Niso humanoidni roboti, vendar lahko izvajajo ta opravila in celo pobirajo tako občutljive pridelke, kot so jagode.
Kaj pa uporaba dronov v kmetijstvu?

Droni imajo v tradicionalnem kmetijstvu že zelo pomembno vlogo. Dron lahko na primer preleti celotno koruzno polje ali polje žita ter s pomočjo vizualnih podatkov zazna težave. Pregleda lahko stanje rastlin, njihovo zdravje in na podlagi tega zagotovi informacije za odločanje. Tudi to je danes že realnost.

Bi lahko torej Evropa s pomočjo umetne inteligence lažje in robotike poskrbela za prehransko samozadostnost?
Absolutno. Poleg zgoraj omenjenega umetna inteligenca omogoča eksponenten napredek v raziskavah. Priča smo eksploziji inovacij na vseh področjih, tudi v kmetijstvu.

Danes lahko zgradiš majhen rastlinjak in dosegaš neverjetne donose z zelo malo vode. Da, Evropa bo dosegla prehransko samozadostnost. O tem sem prepričan. Terra Bloom je dober primer tega.

Terra Bloom je idejni projekt kmetijstva v nadzorovanem okolju, ki bi visokotehnološke rastlinjake povezal z geotermalno in sončno energijo, kmetom pa bi bila med drugim na voljo skupna infrastruktura in logistika. Kako vi vidite to zamisel, ki bi jo lahko uvedli tudi v Sloveniji?
Predvsem kot vzorčni primer prehranske varnosti in tudi vzor za druge kmete. Tam bi se lahko učili, kako izvajati takšno vrsto kmetijstva. To je lahko navdih, da na svoji kmetiji postaviš svoje rastlinjake, postaneš bolj samozadosten in tudi poslovno uspešnejši.

Kot posamezen kmet si takšnih visokotehnoloških rastlinjakov pogosto ne moreš privoščiti, ker je začetna investicija zelo visoka, zato bi lahko najel prostor v Terra Bloomu, kjer bi lahko eksperimentiral in morebiti dosegal zelo visoke donose, doma pa obdržal svojo tradicionalno proizvodnjo.

Terra Bloom bi lahko omogočil tudi, da se več ljudi oziroma več kmetov poveže in skupaj pridobi dostop do financiranja, ki posameznemu kmetu sicer ne bi bilo na voljo.

Projekt je še v povojih, vendar je to primer, kako bo videti kmetijstvo prihodnosti.

Ustvarjati, delati in živeti želimo v Uspešni Sloveniji.
Zato odpiramo prostor za ideje, ljudi in zgodbe, ki Slovenijo premikajo naprej. Za podjetništvo, ki ustvarja vrednost. Za družbo, ki ceni znanje, delo, ustvarjalnost in odgovornost. In za okolje, v katerem lahko posamezniki razvijejo svoje potenciale, uspeh pa prispeva k blaginji vseh.

V digitalni izdaji razmislekov o Uspešni Sloveniji odpiramo pomembna vprašanja, predstavljamo rešitve in povezujemo poglede podjetnikov, strokovnjakov z različnih področjih, odločevalcev ter vseh, ki verjamejo, da je Slovenija lahko bolj prodorna, samozavestna in uspešna družba.