»Slovenija ima velik potencial na področju geotermalne energije, s pomočjo katere lahko ustvarite odlično kmetijsko območje, ki lahko Sloveniji in njenim prebivalcem prinese ogromno koristi,« pravi Remco van der Horst, nizozemski pravnik, ki se zadnja leta aktivno ukvarja s potencialom obnovljivih virov energije.

Z njim smo se pogovarjali ob robu panela Slovensko-nizozemske poslovne platforme na sejmu Agra v Gornji Radgoni.

Kakšen je potencial obnovljivih virov energije glede na pomisleke v družbi glede njihove stabilnosti. Pogosto pravijo, da ponoči ni sonca, lahko ni vetra in podobno.

Obnovljivi viri so prihodnost energetike. Seveda so to, kar ste navedli, običajni argumenti, ki v osnovi držijo. Toda najprej lahko sistem preprosto nekoliko predimenzionirate. Veliko ceneje je zgraditi nekoliko več vetrnih, sončnih ali hidroenergetskih zmogljivosti kot pa jedrsko elektrarno. To je prva stvar.

Druga stvar so različne možnosti shranjevanja energije. To je lahko na primer hranilnik tople vode v hiši ali električni avtomobil z baterijo. Prihaja tudi nova generacija avtomobilov, ki lahko električno energijo vračajo nazaj v hišo oziroma omrežje – tehnologija vehicle-to-grid.

Uporabljate lahko tudi elektrarne na biogoriva. Poleg tega imamo v Evropski uniji politike, ki zagotavljajo veliko medsebojnih povezav elektroenergetskih omrežij med državami. Nikoli se ne zgodi, da veter ne piha nikjer, da sonce nikjer ne sije in da nikjer ni hidroenergije.

Če želimo živeti in se premikati, tudi ljudje potrebujemo energijo, ki nam jo daje hrana.

Točno to sem na panelu hotel povedati. Pogosto imamo ločene razprave o hrani in o energiji. Toda zanimivo je, da je hrana pravzaprav naša energija. Brez hrane ne moremo živeti. Torej je tudi hrana za človeka vir energije. Poleg tega pa potrebujemo še zunanjo energijo, da lahko to hrano pridelujemo. Zato je vse skupaj strateško povezano z energetiko.

In še nekaj: če elektrarna preneha delovati, je to problem. Toda če vi in jaz nimava ničesar za jesti ali piti, lahko ljudje postanemo zelo agresivni. Če ljudem odvzamete dostop do hrane in pitne vode, lahko destabilizirate celotne države. To se občasno tudi dejansko dogaja. Zato je to izjemno pomembno.

Kmetijstvo oziroma proizvodnja hrane postaja vedno bolj energetsko učinkovita, drži?

Seveda, je pa odvisno tudi od tega, koliko lahko nadzorujete način pridelave. Če na primer pridelujete v rastlinjaku, imate nad procesom veliko več nadzora, kot če pridelujete na prostem.

Na prostem pa imamo vedno več suš, neviht, toče, močnih padavin in poplav. Mislim, da postaja pridelava v nenadzorovanem okolju dejansko vedno težja, ker smo podnebje že tako močno spremenili.

Kako nove tehnologije spreminjajo kmetijstvo? Kaj opažate?

Mislim, da imamo dve vrsti oziroma dve glavni področji tehnologije. Najprej so tu rastlinjaki, ki se nenehno optimizirajo na vse mogoče načine. Imamo kapljično namakanje oziroma natančno dovajanje hranil rastlinam, vemo, kdaj jim dodati več gnojila, kakšni so najboljši pogoji glede svetlobe, ogrevanja in tako naprej.

To so popolnoma nadzorovana okolja, katerih namen je povečati proizvodnjo in kakovost pridelkov. Za to potrebujete ogromno tehnologije, podatkov in stalnih prilagoditev.

Poleg tega se sistem povezuje tudi s podatki iz zunanjega okolja. Če je sončen dan, vam ni treba prižgati luči. Če je topel dan, vam ni treba vključiti ogrevanja. V sistem tako prihaja vedno več zunanjih podatkov. To je eno področje.

Opazil pa sem tudi izjemen razvoj uporabe satelitskih podatkov v kmetijstvu. Z njihovo pomočjo je mogoče precej dobro napovedovati, ali bo sezona dobra ali slaba, in na podlagi tega še pravočasno prilagoditi določene stvari.

Tudi pri žetvi oziroma pobiranju pridelkov se razvijajo številne tehnologije. Mislim, da bomo zelo kmalu imeli stroje, ki bodo pridelke pobirali popolnoma brez ljudi v njih.

Skratka, v kmetijstvo prihaja ogromno avtomatizacije in informacijske tehnologije, kmetijski sektor pa je zagotovo v ospredju številnih takšnih razvojnih sprememb.

Proizvodnja hrane je strateška že danes, vendar se tega zdaj očitno zaveda vedno več ljudi.

Proizvodnja hrane je torej tudi geopolitično vprašanje.

Absolutno. To smo videli tudi na začetku vojne v Ukrajini, ko ladje niso več mogle izvažati žita iz Ukrajine prek Črnega morja. To je povzročilo precejšen problem.

Žalostno pa je, da so imele zahodne države še vedno dovolj denarja, da so lahko žito kupile drugje ali zanj plačale višjo ceno, v nekaterih drugih delih sveta pa ljudje preprosto niso več dobili ničesar. Zaradi tega so ljudje umirali. Tako žalostna je bila situacija.

Morda pa smo lahko optimistični. Zaradi novih tehnologij bomo lahko proizvajali vedno več hrane in verjetno bomo sposobni nahraniti vse ljudi na svetu – seveda, če bo za to obstajal interes ter ne bo vojn in podobnih težav.

Mislim, da je to mogoče. Toda za številne dele sveta je ključna težava voda. Če želite nekaj pridelovati – ne glede na to, ali boste rastlino neposredno uporabili kot hrano ali jo boste uporabili kot krmo za živali – morate gojiti rastline. Rastline pa potrebujejo vodo. To je velik problem.

Če greste na primer v Senegal, je situacija precej neverjetna. Podobno kot v številnih drugih afriških državah imate praktično puščavo tik ob obali. Presenetilo me je. Kako je to mogoče? Tam je morje oziroma ogromno vode, na kopnem poleg njega pa praktično nič ne raste.

Toda za uporabo te vode potrebujete razsoljevanje, kar je energetsko zelo zahteven proces. V arabskih državah imajo seveda denar za to in uporabljajo lastno nafto za proizvodnjo energije, ki jo potrebujejo za razsoljevanje vode. Zdaj pa moramo razviti rešitve, pri katerih bi za to uporabljali sončno energijo in druge obnovljive vire, da bi lahko tudi na takšnih območjih gojili rastline. Ko imate vodo, imate osnovni pogoj.

Če pogledamo samo Evropo: glede samooskrbe s hrano, če seveda ni vojne in podobnih okoliščin, načeloma ne bi smeli imeti težav, kajne?

Strinjam se. Med posameznimi državami pa so velike razlike. Pravkar sem na primer slišal, da Slovenija večino hrane uvaža, medtem ko Nizozemska večino svoje hrane izvaža. To je precej velika razlika. Če prav razumem širšo sliko, je Evropa kot celota v redu oziroma bi lahko bila samooskrbna.

Vendar morate biti pripravljeni določene dejavnosti preseliti tja, kjer je njihovo izvajanje najbolj smiselno. Če sem popolnoma odkrit: imeti rastlinjake na Nizozemskem in pri tem kuriti fosilna goriva za njihovo ogrevanje se mi danes ne zdi več smiselno.

Imamo države bolj na jugu, kot so Italija, Španija in druge, ki imajo veliko sonca, in države, kot je Slovenija, ki imajo geotermalno energijo. Pridelujte tam. Verjamem v koncept Terra Bloom. Njegova velika prednost je lokacija, dostopnost iz različnih držav, izjemen geotermalni potencial ter odprtost in pripravljenost za uporabo najnovejših tehnologij.

Če vse to dejansko vzpostavite, lahko ustvarite odlično kmetijsko območje, ki lahko Sloveniji in njenim prebivalcem prinese ogromno koristi. Najpomembnejše je po mojem mnenju povezati prave partnerje oziroma prave akterje. Upam, da bom lahko k temu tudi sam kaj prispeval.

Veliko politično vprašanje nastane tudi, ko se v državo uvažajo poceni proizvodi, dražji domači izdelki pa se zaradi tega težko prodajajo, ker iz drugih držav prihajajo cenejši proizvodi.

Točno tako. To je zelo dobra pripomba. Takšni proizvodi lahko uničijo vaš lokalni trg. Zanimivo bi bilo najti pravo ravnovesje. Po eni strani želimo pomagati pri razvoju tudi drugim državam zunaj Evrope in jim pomagati doseči določeno raven razvoja. Toda hkrati si ne želimo, da bi nenadoma postale tako uspešne, da bi začele uničevati naše lastne proizvajalce – ne glede na to, ali govorimo o avtomobilih, jabolkih ali čem drugem.

To je seveda vedno politično vprašanje. Po drugi strani pa se tudi sam včasih sprašujem, kako je sploh mogoče, da so proizvodi, ki pridejo z drugega konca sveta, še vedno cenejši od proizvodov, ki jih proizvedemo tukaj. V tem je nekaj nenavadnega. Tega ne razumem. Mislim, da bi morali to zelo dobro preučiti.

Ustvarjati, delati in živeti želimo v Uspešni Sloveniji.

Zato odpiramo prostor za ideje, ljudi in zgodbe, ki Slovenijo premikajo naprej. Za podjetništvo, ki ustvarja vrednost. Za družbo, ki ceni znanje, delo, ustvarjalnost in odgovornost. In za okolje, v katerem lahko posamezniki razvijejo svoje potenciale, uspeh pa prispeva k blaginji vseh.

V digitalni izdaji razmislekov o Uspešni Sloveniji odpiramo pomembna vprašanja, predstavljamo rešitve in povezujemo poglede podjetnikov, strokovnjakov z različnih področjih, odločevalcev ter vseh, ki verjamejo, da je Slovenija lahko bolj prodorna, samozavestna in uspešna družba.