Preden je Lušt prišel na trg, je bilo v Sloveniji doma pridelanih 10 odstotkov paradižnika, 90 pa je bilo uvoženega. Danes je domačega okrog 40 odstotkov. Paradajz d.o.o. iz Renkovcev na 11 hektarjih pridela dobrih 5.000 ton na leto, trikrat več kot vsi ostali slovenski pridelovalci skupaj, in zaposluje 145 do 150 ljudi.

Gost tokratnega SBC podcasta je Kristjan Magdič, solastnik in direktor podjetja Paradajz, ki stoji za blagovno znamko Lušt.

Skupaj pojasnimo:
– zakaj se Kristjan Magdič ne vidi kot kmet, ampak kot podjetnik,
– zakaj španski paradižnik iz Almerie stane 60 centov in zakaj mu Lušt ne sme konkurirati s ceno,
– kako se okus paradižnika ustvari v zadnjih 48 urah pred obiranjem in zakaj so ga semenarske hiše zanemarile,
– kako je kredit v vrednosti 2,98 milijona evrov z osebnim poroštvom februarja 2012 skoraj propadel zaradi enega šoferja,
– zakaj bo zelenjava po njegovem rasla samo še v zaprtih prostorih.

Če vodite podjetje, je to epizoda o tem, kako se gradi močno blagovno znamka v panogi, kjer konkurenca prodaja po nizkih cenah.

OMENJENI POJMI IN PODJETJA
──────────────────────────
• Paradajz d.o.o., Renkovci — podjetje za znamko Lušt; rastlinjaki v Renkovcih in Mali Polani, geotermalno ogrevanje
• Luštna domačija — trgovina, degustacija, kavarna in demonstracijski rastlinjak (2018, 1.000 m²); 5.000–7.000 plačanih ogledov na leto
• Almería — španska regija z rastlinjaki na 90 × 35 kilometrih; vir zimskega paradižnika za Slovenijo
• Wooden tomato — sorte s trdo lupino za 2.000 km transporta, brez okusa
• Briljant — stara sorta paradižnika, ki jo Lušt goji zaradi okusa; semenarska hiša jo vzgoji vsaka tri leta samo zanje
• Borza viškov — nizozemski pridelovalci viške prodajo v tujino po 60 centov in s tem rušijo cene

──────────────────────────
POGOSTA VPRAŠANJA
──────────────────────────
**Koliko paradižnika pridela Lušt?**
Po besedah Kristjana Magdiča med 5.000 in 5.200 ton na leto na 11 hektarjih; vsi ostali slovenski pridelovalci skupaj okrog 1.700 ton.

**Zakaj je slovenski paradižnik dražji od španskega?**
Španski pridelovalci v Almerii nimajo stroškov ogrevanja, gojijo sorte z velikim pridelkom in trdo lupino, delovna sila je cenejša; Lušt goji okusne sorte z manjšim pridelkom in obira zrel paradižnik.

**Kdo stoji za Luštom?**
Znamko Lušt sta ustvarila agronom Martin Žigo in Kristjan Magdič, ki sta si delo razdelila: Žigo tehnologijo pridelave, Magdič posel in komunikacijo; rastlinjak so zagnali leta 2012, kredit jim je kot edina banka odobrila NKBM.

**Koliko ljudi obišče Luštno domačijo?**
Med 5.000 in 7.000 ljudi na leto pride na plačan voden ogled pridelave, v zadnjem mesecu pred snemanjem 20 avtobusov iz Gradca.