»Vse je odvisno od ukrepov te in prihodnjih vlad. Če bi že ta vlada uspela izvesti ene od teh ključnih zastavljenih ukrepov, mislim, da se bodo v roku petih, desetih let  že pokazali prvi rezultati. To smo že videli pri velikem napredku v baltskih in ostalih državah vzhodne in srednje Evrope. Taka razvojna politika je lahko učinkovita tudi v Sloveniji,« pravi ekonomist Anže Burger 

V kakšni kondiciji je po vašem mnenju slovensko gospodarstvo?
Ocenjujem, da v kar dobri. Kar se tiče gospodarske rasti, smo ravno pred nekaj dnevi dobili dobro novico o visoki rasti, kar 5-odstotni, v drugem četrtletju na medletni ravni. Dobra stvar je, da je ta rast zelo široko osnovana. Potrošnja in investicije so se zelo povečale, pa tudi javne investicije zaradi načrta za okrevanje in odpornost. Tudi industrija raste, v zadnjih mesecih rast izvoza prehiteva uvoz, tako da so rezultati spodbudni. 

Trg dela je še vedno zelo problematičen z vidika pomanjkanja delovne sile, veliko podjetij poroča o pomanjkanju usposobljenih kadrov. Zaposlenost je zelo visoka, brezposelnost pa zelo nizka. Samo malo čez 40 tisoč brezposelnih imamo. Temu primerno  rastejo plače. Nominalno in tudi realno so se v zadnjem letu povečale. Tudi neto zadolženost Slovenije je nizka. Banka Slovenije bančni sistem ocenjuje kot stabilen. 

Glavna šibkost je pa v tem, da Slovenija premalo dela na strukturnih ukrepih in torej ne moremo računati, da bi ta pospešek trajal dolgo. Urediti bi morali veliko stvari, predvsem vezanih na državo.

Katere?
Največji izziv našega gospodarstva je prenizka rast produktivnosti, pri čemer smo vse rezerve že porabili v smislu, da imamo zelo visoko stopnjo zaposlenosti in zelo nizko brezposelnost. Staranje prebivalstva se pa medtem odvija nemoteno naprej. Edini način, da bomo lahko ohranjali našo raven blaginje, je zato pač s povečanjem rasti produktivnosti, kjer smo v zadnjih letih zelo stagnirali. Še vedno smo pod devetdeset odstotki povprečja EU produktivnosti dela oziroma BDP na prebivalca po kupni moči.

Staranje prebivalstva se zajeda v naše javne izdatke. Za pokojnine damo že okrog deset odstotkov BDP. Tudi zdravstveni izdatki so visoki, naraščajoči in jih nimamo pod kontrolo. Hkrati imamo premalo zasebnih investicij, zlasti v IKT, digitalizacijo, potem tudi v usposabljanje zaposlenih. To je tisti motor rasti, ki se na dolgi rok pokaže na povečanju produktivnosti in to nam manjka. 

Seveda pa so tukaj še birokracija, visoki administrativni stroški, neučinkovita država, nespodbudno davčno in zelo nepredvidljivo poslovno regulatorno okolje. To so tisti glavni izzivi, ki nas bremenijo, ker jih moramo nasloviti.

Ključni izzivi so torej prenizka produktivnost in slabšanje stroškovne konkurenčnosti, pomanjkanje kadrov zaradi demografskih sprememb in prepočasen prehod v na inovacijah osnovano in digitalno podprto gospodarstvo.

Kje vidite rešitve?
Za dvig produktivnosti bi morala država poskrbeti, da se bodo naša podjetja sposobna v večji meri transformirati v proizvajalce končnih proizvodov, ki bodo podprti s tržnimi znamkami ter osnovani na boljših tehnologijah kot konkurenti in na boljših poslovnih modelih. Za to pa rabimo seveda davčne spodbude, razpoložljivo delovno silo in učinkovito državo. 

Moramo tudi vlagati več, in država in podjetja, v digitalizacijo, v umetno inteligenco in pa v neopredmeten kapital, od marketinga do tržnih znamk. To je tisto, kar v tujini boljša podjetja z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega znajo ekstrahirati od potrošnikov v večji meri kot slovenska. 

Poleg tega ima Slovenija dobre pogoje na ravni infrastrukture, človeškega kapitala in izdatkov za raziskave in razvoj, a na koncu nam ne uspe teh inovacij tudi skomercializirati v smislu, da bi podjetja dejansko ustvarila dodano vrednost na podlagi tega. Tukaj pa bi potrebovali ukrepe, ki gredo v smeri krepitve prenosa znanja, nagrajevanja uspešnih z boljšimi, bolj ugodnimi davčnimi pogoji, pa tudi podpore scale up in zagonskim podjetjem. 

Opozoril bi tudi, da so skladi tveganega kapitala v Sloveniji eni najslabših v primerjavi z drugimi državami. Sploh ta kapitalski trg je treba bolj razviti, da lahko od idej podjetja ustvarjajo dodano vrednost na trgu. 

Kako pa se Slovenija pozicionira na področju gospodarske konkurenčnosti v primerjavi z drugimi evropskimi državami? 

Konkurenčnost po mednarodnih indeksih dejansko izgubljamo. Po letošnjem IMD indexu je Slovenija dosegla 49. mesto med sedemdesetimi gospodarstvi oziroma med EU državami mislim da šele dvajseto. In ne samo, da so ves čas pred nami vodilne inovatorke, ampak so nas prehitele tudi manj razvite tranzicijske države, recimo Estonija, Češka, tudi Poljska je že pred nami.

Najbolj smo šibki ravno pri učinkovitosti države in pri poslovni učinkovitosti, se pravi to, kar sem prej govoril, kako gospodarstvo uspe ustvariti višjo dodano vrednost na zaposlenega. Zelo slaba uvrstitev pri učinkovitosti države je pa rezultat tega, da imamo nepredvidljiv regulatorni okvir. Ves čas se menjajo politike, ne vztrajamo pri strategijah, davki se ves čas menjajo iz vlade v vlado, država je potratna, neučinkovita in izvaja določene ukrepe, ki niso racionalni. Tukaj največ izgubljamo. 

Izpostavil bi še, da če pogledamo samo Ljubljano in osrednjeslovensko regijo, je ta še vedno pod povprečjem EU, medtem ko so ostale metropole prej omenjenih bivših tranzicijskih držav precej nad evropskim povprečjem. Velika mesta so za storitveno družbo pomembna in tukaj moramo Ljubljano narediti bolj učinkovito, bolj privlačno za storitvena podjetja in za tuje neposredne investicije.

Slovenija je junija dobila novo vlado. A lahko podate že kakšno prvo oceno njenega dela?
Predvideni ukrepi v koalicijski pogodbi zelo skladajo s priporočili domačih in tujih organizacij, kot so UMAR, Evropska komisija in OECD. Program je razvojno naravnan in tudi usmerjen v prave izzive, kot so večja produktivnost, debirokratizacija, davčna razbremenitev dela, razvojna kapica, dodatne olajšave za investicije v raziskave in razvoj ter inovacije, digitalizacijo, avtomatizacijo, pa tudi v razvoj kapitalskih trgov ter startup podjetij. Koliko ukrepov bo pa vlada uspela uresničiti, je pa drugo vprašanje. 

Tudi strateški svet za gospodarstvo je koristna institucija za podporo vladi na področjih konkurenčnosti, delovnopravne zakonodaje in debirokratizacije. A zopet je vprašanje, koliko teh predlogov sveta bo dejansko vlada uspela spraviti skozi zakonodajno proceduro.  

Pri kapitalskem trgu so bili oblikovani dobri predlogi za alternativne sklade, omogočanje investicijskih skladov, potem tudi za olajšanje delovanja zagonskih podjetij. Seveda bo pa potrebno razviti ta trg, pritegniti institucionalne vlagatelje, sklade tveganega kapitala, česar pa ne moremo predpisati z zakonodajo. To pa je stvar, ki se mora odviti na trgu sama od sebe. 

Končno se je ena vlada lotila tudi debirokratizacije, ki je resen problem. Izdajanje gradbenih dovoljenj in umeščanje v prostor traja predolgo in res  ovira gospodarstvo. 

Edini problem je to, da v času, ko je prejšnja vlada zakuhala neverjetno slabo fiskalno pozicijo, vsi ti ukrepi na kratek rok delujejo ekspanzijsko na izdatke javnega sektorja in še povečujejo deficit v javnih financah. To je velika omejitev, s katero se bo morala ta vlada soočiti. 

Kje vidite Slovenijo z vidika gospodarstva čez nekaj let. V kateri smeri pričakujete, da se bo dejansko razvijala? A bomo znali izkoristiti naš potencial ali bomo gledali druge države v hrbet?
Vse je odvisno od ukrepov te in prihodnjih vlad. Če bi že ta vlada uspela izvesti ene od teh ključnih zastavljenih ukrepov, mislim, da se bodo v roku petih, desetih let  že pokazali prvi rezultati. To smo že videli pri velikem napredku v baltskih in ostalih državah vzhodne in srednje Evrope. Taka razvojna politika je lahko učinkovita tudi v Sloveniji. 

Imamo zelo dobre pogoje in nam po moje ni potrebno žrtvovati kvalitete življenja, naše kohezivnosti in socialne zaščite, da vseeno omogočimo bolj produktivnim in propulzivnim delom družbe, da potegnejo voz še malo hitreje naprej. Mislim, da se da, ampak moramo izpeljati te ukrepe in se ne ustaviti pri prvih manjših ovirah.

Ekonomist dr. Anže Burger je izredni profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.

Ustvarjati, delati in živeti želimo v Uspešni Sloveniji.

Zato odpiramo prostor za ideje, ljudi in zgodbe, ki Slovenijo premikajo naprej. Za podjetništvo, ki ustvarja vrednost. Za družbo, ki ceni znanje, delo, ustvarjalnost in odgovornost. In za okolje, v katerem lahko posamezniki razvijejo svoje potenciale, uspeh pa prispeva k blaginji vseh.

V digitalni izdaji razmislekov o Uspešni Sloveniji odpiramo pomembna vprašanja, predstavljamo rešitve in povezujemo poglede podjetnikov, strokovnjakov z različnih področjih, odločevalcev ter vseh, ki verjamejo, da je Slovenija lahko bolj prodorna, samozavestna in uspešna družba.