"Mi smo dovolj majhni, nezanimivi, nas se nihče ne bo dotaknil." Tako razmišlja večina slovenskih podjetij. Dokler ne pride napad. Po besedah Lucije Starc si nekih 80 % malih in srednje velikih podjetij po kibernetskem napadu nikoli do konca ne opomore.

V tej epizodi SBC podkasta (2. del serije s partnerjem T2) gostimo:
• Lucijo Starc — prodajna inženirka za kibernetsko varnost, T-2
• Iztoka Gorjanca — vodja enote v oddelku za prodajo poslovnim uporabnikom, T-2

Skupaj razčistimo:
– zakaj napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno
– kako napadalci tudi 200 dni tiho spremljajo vašo e-pošto, nato pa pošljejo identičen račun z drugim TRR
– kaj sta NIS2 in DORA spremenili pri odgovornosti direktorjev
– kaj je DDoS napad, razložen s poštarjem in tovornjaki pošte
– zakaj je AI phishing maile naredil skoraj neprepoznavne in kaj lahko naredi vsak zaposleni

Če vodiš podjetje, je to epizoda, po kateri boš drugače pogledal na svojo e-pošto.

**Ali so mala podjetja res tarča hekerjev?** Da. Po besedah Iztoka Gorjanca napadalci ne gledajo velikosti podjetja, ampak kako dobro je zaščiteno — zato so mala in srednja podjetja pogosto najbolj izpostavljena. **Kako poteka prevara z lažnim računom?** Napadalec vdre v e-poštni predal (pogosto računovodstva), mesece tiho spremlja komunikacijo, nato pa v naslednjem obračunskem obdobju pošlje identičen račun, na katerem je spremenjen samo TRR. **Kaj je minimalna zaščita za podjetje?** Napredna zaščita delovnih postaj, požarna pregrada in DDoS zaščita — po Iztokovih besedah s tem naredite več kot večina slovenskih podjetij. Temeljna higiena so še močna gesla, MFA in izobraženi zaposleni. **Kaj je DDoS napad?** Napad onemogočanja: iz vsega sveta prihajajo zahteve, dokler strežnik ne more več odgovarjati legitimnim strankam — spletna trgovina ali celotna komunikacija podjetja se ustavi. **Kaj prinaša NIS2?** Višje zahteve po kibernetski odpornosti, odgovornost vodstva (ne le IT-ja), obvezno poročanje resnejših incidentov in nova delovna mesta, kot je CISO.