Leta 2003 so rekli, da je bilo tisto poletje takšno, kakršno pride enkrat na 500 let. Po 23 letih smo dobili še hujše. Vprašanje torej ni več, ali se podnebje spreminja. Vprašanje je, kakšne bodo posledice in koliko nas bodo stale.

V tej epizodi SBC podkasta gostimo:
• dr. Lučko Kajfež Bogataj — klimatologinja, redna profesorica na Biotehniški fakulteti UL, članica IPCC
• dr. Metko Hudina — Biotehniška fakulteta UL,
• dr. Matjaža Eberlinca — izvršnega direktorja sektorja proizvodnje na HSE

Skupaj pojasnimo:
– Zakaj en sam povprečen vročinski val državo stane med 10 in 120 milijoni evrov, mi pa jih imamo pet na leto
– Kako je Soča z običajnih 45 kubikov na sekundo padla na 15 in kaj to pomeni za elektriko
– Zakaj so 40,2 °C in 40,65 °C v nasadu meja, ki je še lani nismo poznali
– Koliko slovenskih nasadov je namakanih in zakaj namakalnega sistema ni mogoče postaviti čez noč
– Kje je meja prilagajanja — beneške pregrade branijo 40 centimetrov dviga morja, čez to ni inženirske rešitve

Če vodite podjetje, je to epizoda o stroških, ki se še ne vidijo v bilanci.

 OMENJENI PROJEKTI IN POJMI ────────────────────────── • HSE (Holding Slovenske elektrarne) — največji slovenski proizvajalec električne energije, večino proizvede v hidroelektrarnah • ELES — upravljavec slovenskega prenosnega elektroenergetskega omrežja, vpetega v evropsko mrežo • Črpalna hidroelektrarna Avče — obstoječa akumulacija, ki vodo črpa v zgornji bazen in jo koristi ob potrebi • Črpalna hidroelektrarna Kozjak — projekt v dolgoročnem planu HSE • Termoelektrarna Brestanica — rezerva, ki se lahko zažene v 15 minutah • Copernicus — evropski program opazovanja Zemlje, ki spremlja segrevanje celine • IPCC — medvladni panel za podnebne spremembe; leta 2007 prejemnik Nobelove nagrade za mir • Strategija prilagajanja slovenskega kmetijstva (2008) — dokument, pri katerem je sodelovala Biotehniška fakulteta • Potsdamski inštitut (PIK) — nemški primer institucije, ki povezuje znanost, gospodarstvo in politiko ──────────────────────────  POGOSTA VPRAŠANJA ────────────────────────── *Koliko stane en vročinski val?* Po oceni Evropske okoljske agencije en povprečen vročinski val državo stane med 10 in 120 milijoni evrov. Ker jih imamo približno pet na leto, govorimo o približno pol milijarde evrov letno. *Koliko bodo podnebne spremembe stale slovensko gospodarstvo?* Po najbolj pesimistični oceni do sredine stoletja pet do šest odstotkov BDP. Za primerjavo: za obrambo sta dva odstotka že velik zalogaj. *Je bila letos ogrožena oskrba z elektriko?* Po oceni HSE ne. Hidroelektrarne so obratovale pri manj kot četrtini zmogljivosti, a je slovenski sistem vpet v evropsko omrežje, razpoložljive kapacitete pa presegajo 4.000 MW ob konici okoli 2.000 MW. *Za koliko se lahko podražijo živila?* Zaradi suše in visokih temperatur do 30 % navzgor. Slovenija je pri sadju manj kot 30-odstotno samooskrbna, pri zelenjavi okoli 30 do 32 %, zato bo pritisk na cene dodatno povečal uvoz. *Zakaj ne namakamo več?* Namakanih je 11 % slovenskih nasadov, oroševanih pa dva do tri odstotke. Za en namakalni sistem v nasadu so potrebna tri do pet let — od danes do jutri ga ni mogoče postaviti.