Četrtkova seja sveta ECB je znova potekala v luči konflikta na Bližnjem vzhodu. Svet se je odločil, da obrestne mere ohrani nespremenjene. Glede na trenutni razvoj konflikta je dvig pričakovati septembra. "Če bi bil v četrtek na mizi predlog o zvišanju, bi ga podprl," je za Delo dejal guverner Banke Slovenije Primož Dolenc.

Glede na trenutni razvoj konflikta na Bližnjem vzhodu in vnovičen skok cen nafte brent nad 100 dolarjev za sod, kar se je zgodilo prvič po maju, je pričakovati dvig obrestnih mer septembra. Do dviga pa ne bo prišlo, če bi se razmere bistveno izboljšale. "Nadaljnji koraki bodo osnovani na oceni inflacijskih obetov in spremljajočih tveganj, dinamiki osnovne inflacije in jakosti učinkovanja ukrepov denarne politike," so v današnjem sporočilu za javnost navedbi v Banki Slovenije.

Konflikt na Bližnjem vzhodu vztraja, njegov razplet ostaja negotov. "V teh okoliščinah smo se člani sveta Evropske centralne banke (ECB) odločili, da obrestne mere ohranimo nespremenjene, potem ko smo jih na prejšnji, junijski seji zvišali za četrtinko odstotne točke," je spomnil Dolenc. Obrestna mera za mejni depozit, ki najbolje odraža naravnanost denarne politike, ostaja pri 2,25 odstotka.

Dražja energija vpliva na rast cen

Zadnji makroekonomski podatki kažejo, da se učinki energetskega šoka še naprej v največji meri odražajo na višji rasti cen, medtem ko gospodarska aktivnost ostaja v splošnem stabilna. Inflacija se je junija v evrskem območju znižala na 2,8 odstotka, kar ob nekoliko nižji osnovni in prehrambeni inflaciji v največji meri odraža nižjo energetsko inflacijo. Upad slednje je bil posledica močnega znižanja cen nafte na svetovnih trgih po sprejetju dogovora med ZDA in Iranom, pri čemer pa je nedavna zaostritev konflikta povzročila ponoven skok cen energentov.

Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti ob tem kažejo, da so se razmere v gospodarstvu evrskega območja po izrazitem poslabšanju na začetku konflikta tekom drugega četrtletja izboljševale. Gospodarska rast ostaja podprta z rastjo zasebne potrošnje, investicijami v nove digitalne tehnologije, državnimi investicijami v obrambo in infrastrukturo ter z delnim okrevanjem izvoza.

Višje tudi cene surovin

Na finančnih trgih ostajajo cene energentov povišane in volatilne, na visokih ravneh pa vztrajajo tudi širše zasnovani indeksi cen surovin. Tržna pričakovanja glede kratkoročne in srednjeročne inflacije so v grobem nespremenjena in še vedno povišana in tako kot osnovni scenarij junijskih projekcij Evrosistema vračunavajo postopno zniževanje inflacije proti dvema odstotkoma v naslednjih letih.

Tržni udeleženci zato pričakujejo dodatne dvige ključnih obrestnih mer ECB v drugi polovici 2026. Zahtevane donosnosti evrskih državnih in zasebnih obveznic ostajajo nad ravnmi pred izbruhom konflikta na Bližnjem vzhodu, pri čemer na državne obveznice dodatno vpliva pričakovana visoka ponudba novih izdaj državnih obveznic na globalni ravni. Po drugi strani so premije za tveganje na segmentu zasebnih obveznic še naprej stisnjene, z nizko volatilnostjo, so še navedli v centralni banki.