Poslanci so z 45 glasovi za in 26 proti sprejeli novelo zakona o gospodarskih družbah, ki med drugim uvaja možnost izdaje delnic z večkratno glasovalno pravico in zvišanje praga za poročanje podjetij o trajnostnosti. V delu opozicije medtem določilo glede glasovalnih pravic vzajemno povezane družbe vidijo kot podtaknjenca v zakonodaji.

Po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvu, delo in šport Leona Korošca novela zakona v slovenski pravni red prinaša nujne in pomembne spremembe iz evropskih direktiv, s katerimi se ustvarjajo pogoji za bolj konkurenčno, spodbudno in odporno poslovno okolje.

Novela med drugim prenaša direktivo o delniških strukturah z delnicami z večkratno glasovalno pravico. Uvedba tovrstnih delnic podjetjem po njegovih navedbah omogoča lažji dostop do kapitala ob ohranjanju stabilnega upravljanja in dolgoročne razvojne usmeritve. "Rešitev je namenjena predvsem družinskim, zagonskim, hitro rastočim podjetjem, hkrati pa predlog vsebuje tudi ustrezne varovalke za zaščito manjšinskih delničarjev in zagotavlja transparentnost delniških struktur," je poudaril.

Novela v slovenski pravni red prenaša tudi direktivo EU, ki spreminja pravila glede poročanja podjetij o trajnosti. Obveznost poročanja bo po novem veljala za velike družbe z več kot 1000 zaposlenimi in več kot 450 milijoni evrov čistih prihodkov letno. Z višjim pragom se bo število družb v Sloveniji, ki morajo poročati o trajnostnosti, s sedanjih 270 zmanjšalo na 20, napovedujejo v pristojnem ministrstvu.

V koalicijskih poslanskih skupinah so v predstavitvi stališč v DZ poudarili, da je predlagana novela zakona dokaz, da koalicija uresničuje koalicijsko pogodbo in izpolnjuje svoje ključne zaveze do slovenskega gospodarstva glede zmanjšanje regulativnih in administrativnih bremen podjetij ter spodbujanja razvoja domačega kapitalskega trga in vlaganj.

Opozocija kritična do 17. člena

V opozicijskih poslanskih skupinah SD in Svoboda sicer prenos direktiv podpirajo, kritični pa so predvsem do predlaganega 17. člena, ki določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi.

Po prepričanju Andreja Klemenca iz Svobode gre za grob poseg v upravljanje zasebnih podjetij, lastniška razmerja in v ustavno varovane glasovalne pravice družbenikov. "Ni jasno, kdo bo zaradi tega čez noč izgubil svoje pravice, kdo bo pridobil vpliv in kakšne bodo dejanske posledice za gospodarstvo," je opozoril. Da gre za šolski primer "podtaknjenca v zakonodaji", pa je v razpravi opozorila Nataša Avšič Bogovič iz Svobode.

V luči tega so v poslanski skupini pripravili določilo za črtanje tega člena, ki pa ga poslanci niso podprli. Do tega, da z dopolnilom poslanci iz novele zakona niso umaknili "trojanskega konja in da so s tem vsilili nekaj povsem nepotrebnega", je bil kritičen poslanec Levice Vladimir Šega in napovedal, da v poslanski skupini zaradi tega novele zakona ne bodo podprli.