"Ustanovitev direktorata za gradbeništvo kot enotnega strokovnega, razvojnega in koordinacijskega organa države, vzpostavitev enotne digitalne infrastrukture, prenova javnega naročanja in krepitev razvoja kadrov so najpomembnejši ukrepi, ki jih potrebuje slovensko gradbeništvo," je v intervjuju za SBC magazin pojasnil Rok Cajzek, predsednik sekcije SBC Gradbinci in direktor podjetja Gic Gradnje.

Kako bi ocenili trenutno stanje v slovenskem gradbenem sektorju?

Slovensko gradbeništvo je ena ključnih gospodarskih panog v državi, vendar deluje pod precejšnjimi sistemskimi obremenitvami. Gre za sektor, ki ustvari približno 6 do 7 odstotkov BDP, zaposluje več kot 70.000 ljudi in ustvari okoli 3,7 milijarde evrov dodane vrednosti, zato njegov pomen bistveno presega zgolj gradnjo objektov. Neposredno vpliva tudi na razvoj infrastrukture, energetike, prometa, turizma in kakovosti bivanja. Kljub temu se panoga sooča z nizko produktivnostjo in je 30 odstotkov za evropskim povprečjem, ter z nizkim zaupanjem javnosti.

Po eni strani je sektor močan, nujen in razvojno izjemno pomemben, po drugi strani pa je predolgo deloval brez jasnega institucionalnega zaledja, enotnega državnega sogovornika in dolgoročne razvojne strategije. Prav to je danes njegovo največje omejitveno jedro.

Kateri so po vašem mnenju največji izzivi, s katerimi se soočajo gradbena podjetja?

Največji izzivi so sistemski in operativni. Na sistemski ravni je ključen problem razpršenost pristojnosti med več ministrstev, pogoste spremembe zakonodaje ter neusklajenost prostorske in gradbene zakonodaje. To ustvarja pravno negotovost, podvajanje odgovornosti in počasno odločanje.

Na operativni ravni je posebej problematično, da postopki za gradbena dovoljenja pogosto trajajo od 6 do 24 mesecev ali celo več, pri čemer praksa med upravnimi enotami ni enotna. Poleg tega sektor še vedno prepogosto temelji na papirnih in nepovezanih procesih, kar povečuje stroške, zmanjšuje sledljivost in podaljšuje roke.

Pomemben izziv so tudi javna naročila, kjer še vedno prevladuje merilo najnižje cene. Tak model pogosto vodi v nelojalno konkurenco, več revizij, nižjo kakovost izvedbe in slabšo stabilnost izvajalcev. Poleg tega se panoga sooča s pomanjkanjem kadrov, odlivom mladih inženirjev v tujino in zastarelo percepcijo gradbeništva kot panoge, čeprav je v resnici vse bolj povezana z digitalizacijo, podatki, informacijskim modeliranjem stavb (BIM - building information modeling) in trajnostjo.

Kateri so najpomembnejši ukrepi, ki jih v sekciji SBC Gradbinci predlagate za izboljšanje stanja v slovenskem gradbeništvu?

V sekciji SBC Gradbinci predlagamo predvsem sistemske ukrepe, ki lahko odpravijo temeljne blokade. Najpomembnejši predlog je ustanovitev Direktorata za gradbeništvo kot enotnega strokovnega, razvojnega in koordinacijskega organa države. Njegova naloga bi bila usklajevanje zakonodaje, vodenje digitalne transformacije panoge, nadzor nad učinkovitostjo postopkov in dvig konkurenčnosti slovenskega gradbeništva.

Drugi ključni ukrep je vzpostavitev enotne digitalne infrastrukture: digitalnega gradbenega portala, e-dnevnika, e-knjige, standardizacije BIM ter digitalnega registra izvajalcev. Cilj je večja transparentnost, nižji administrativni stroški in občutno hitrejši postopki. Bela knjiga predvideva, da bi lahko do leta 2030 s tem dosegli do 40 odstotkov krajši čas izdaje dovoljenj in popolno odpravo fizičnih vlog.

Tretji pomemben ukrep je prenova javnega naročanja. Zavzemamo se za uvedbo nacionalnih »KPI« kazalnikov kakovosti, rokov, varnosti in trajnosti, ter za model ocenjevanja, kjer bi kakovost imela večjo težo od najnižje cene. To bi prineslo višjo kakovost projektov, manj revizij in bolj transparentno porabo javnih sredstev.

Četrti ukrep je razvoj kadrov: jasne karierne poti, mentorstvo, sistematično sodelovanje s šolami in fakultetami, odprta gradbišča, programi za mlade in sprememba percepcije panoge. Gradbeništvo mora postati privlačna, tehnološko napredna in družbeno relevantna izbira za novo generacijo.

Kaj je sekcija SBC Gradbinci, ki jo vodite, v zadnjem obdobju že uspela doseči? Na katerih področjih ste dosegli konkretne premike?

V relativno kratkem času smo naredili pomemben premik – gradbeništvo smo vrnili v resno razvojno razpravo države. Ključni korak je bila priprava Bele knjige slovenskega gradbeništva, kjer smo prvič sistematično opredelili ključne probleme panoge in, še pomembneje, predlagali konkretne, merljive rešitve. Ne govorimo več na ravni splošnih ugotovitev, ampak o jasnih ukrepih: od ustanovitve Direktorata za gradbeništvo do digitalizacije postopkov in prenove javnega naročanja.

Pomembno je, da omenjeni dokument ni ostal interni razmislek, ampak je namenjen vladi, ministrstvom, političnim strankam, zbornicam, fakultetam in širši javnosti. Vsebino smo aktivno predstavili ključnim političnim strankam in od njih zahtevali jasna stališča. Sestanki so bili konstruktivni, odziv pa konkreten – ideja direktorata je bila prepoznana kot smiselna in potrebna. Naš cilj ni kritika, ampak dialog, zato smo šli neposredno do odločevalcev in odprli temo o prihodnosti gradbeništva.

Konkreten premik vidim tudi v tem, da smo uspeli v javni prostor postaviti pomembne razvojne teme, kot legitimna vprašanja države: potrebo po enotnem upravljanju panoge, digitalizaciji, poenotenju pravil, večji učinkovitosti upravnih postopkov, razvoju kadrov ter dvigu transparentnosti in ugleda gradbeništva. Hkrati pa sekcija ne ostaja zgolj pri diagnozi, ampak jasno definira tudi učinke, kot npr. skrajšanje postopkov izdaje dovoljenj, več sto milijonov evrov dodatnih investicij letno, nova delovna mesta ter višjo dodano vrednost na zaposlenega.

Sekcija je tako postala relevanten sogovornik državi. In to je bil naš prvi cilj – da se glas stroke sliši tam, kjer se sprejemajo odločitve, ter da se ključne razvojne odločitve začnejo sprejemati na podlagi argumentov, podatkov in odgovornosti.

Kakšni so ključni cilji in načrti sekcije SBC Gradbinci za prihodnje?

Ključni cilj sekcije SBC Gradbinci je, da slovensko gradbeništvo postane bolj učinkovito, bolj digitalno, bolj predvidljivo in bolj cenjeno kot razvojni partner države.  V prihodnjem obdobju se zato ne bomo osredotočali zgolj na predloge, temveč na njihovo konkretno implementacijo in merljive učinke.

V ospredju bo prehod iz razpršenega in pogosto nepovezanega upravljanja v bolj usklajen, podatkovno podprt in razvojno usmerjen model. To pomeni vzpostavljanje okolja, kjer bodo postopki hitrejši, odločitve predvidljivejše, projekti pa vodeni na podlagi jasnih meril uspešnosti – od časa izvedbe do kakovosti in stroškovne učinkovitosti.

Poseben poudarek bo na uvajanju dobrih praks in pilotnih projektov, kjer bomo lahko nove pristope – tako na področju digitalizacije kot organizacije projektov – testirali v praksi in jih nato širili na raven celotne države. Gradbeništvo mora postati panoga, ki temelji na podatkih, transparentnosti in primerljivih rezultatih, ne pa na improvizaciji in parcialnih rešitvah.

Pomemben del naših aktivnosti bo tudi krepitev dialoga z državo, investitorji in stroko. Cilj ni le odpiranje vprašanj, temveč oblikovanje skupnih rešitev, ki bodo dolgoročno stabilne in izvedljive. Pri tem želimo doseči, da se ključne odločitve v prostoru in investicijah sprejemajo bolj premišljeno, hitreje in z jasnim razumevanjem širših učinkov.

Naš dolgoročni cilj ostaja jasen: vzpostaviti okolje, v katerem bo gradbeni sektor eden ključnih nosilcev razvoja države – ne le kot izvajalec projektov, temveč kot strateški partner pri oblikovanju prihodnosti prostora, infrastrukture in družbe.

Intervju s Cajzkom in številne druge zanimive zgodbe najdete v zadnji izdaji SBC magazina.

Če vas zanima sodelovanje v prihodni številki magazina, nas pokličite na telefonsko številko 031 333 555 ali nam pišite na elektronski naslov marketing@sbc.si, kjer smo vam na voljo za vse dodatne informacije.

Magazin je na voljo na vseh bolje založenih prodajnih mestih, za svoj izvod pa nam lahko pišete tudi na že omenjeni elektronski naslov.