"Če želimo več uspešnih podjetij, več delovnih mest in boljše življenje za vse, potem moramo ustvariti okolje, v katerem podjetnik ni problem, ampak del rešitve," v intervjuju za SBC magazin poudarja predsednik sekcije SBC Mladi David Žalec.

Kako se je začela vaša podjetniška pot? Kateri so bili vaši prvi projekti?

Če pogledam čisto na začetek, se je vse pravzaprav začelo s športom. Že od petnajstega leta sem bil zelo predan treningu. Najprej sem treniral borilne veščine, potem bodybuilding, pri enaindvajsetih pa sem se odločil za prehod v powerlifting, kjer po dvanajstih letih še vedno aktivno tekmujem in dosegam visoke uvrstitve na državnem nivoju. Zadnje tekmovanje sem imel približno leto dni nazaj, kjer sem osvojil drugo mesto. Ravno ta športna pot mi je dala disciplino, strukturo in mentaliteto, ki sem jo kasneje prenesel v podjetništvo.

Skozi šport sem začel dobivati prve priložnosti za manekensko in promocijsko delo, kar je bil tudi moj prvi stik z zaslužkom. Ker sem bil že globoko v svetu treninga, sem naredil še korak naprej in pridobil licenco za osebnega trenerja ter začel delati z ljudmi. Zelo hitro sem ugotovil, da me to delo izpolnjuje – in to je bil moj prvi pravi podjetniški sprožilec.

Potem sem spoznal osebo iz poslovnega sveta, ki mi je povedala, da je promocija zdravja na delovnem mestu za podjetja obvezna. Tako se je rodila ideja za dostavo sadja. Na začetku smo nabavili kombi in sadje dostavljali od vrat do vrat. Predstavljajte si, da pri osemnajstih letih voziš kombi in prodajaš sadje po domovih. Najprej smo želeli vzpostaviti spletno tržnico, ki ni zaživela, potem pa smo model prilagodili in začeli delati zelo nišno – za večja podjetja po Sloveniji.

Tako smo razvili storitev, s katero podjetjem omogočamo natančno organizirano oskrbo s sadjem po pisarnah. To je logistično zelo zahtevno, še posebej, če to počneš po vsej Sloveniji. Sodelovali smo in še sodelujemo tudi z velikimi podjetji, kot so Pop TV, Mercedes, Tesla in Porsche ... Zadeva se je razvijala zelo organsko, a zelo resno.

Kasneje sem začel dobivati tudi priložnosti v marketingu. Povabili so me na Slovensko marketinško konferenco, kjer sem govoril o marketingu, po tem pa so prišla tudi prva resna sodelovanja s podjetji. Začeli smo delati Facebook in Google oglaševanje, SEO, gradili smo ekipo s copywriterji, oblikovalci in drugimi sodelavci. Pet let smo bili močno prisotni v agencijskem delu. To obdobje mi je dalo ogromno znanja.

Danes sem v fazi, ko me najbolj zanima gradnja lastnih blagovnih znamk. Agencija še vedno obstaja, a glavni fokus je zdaj na lastnih produktih. Eden od teh je OATENTIK, blagovna znamka s ovsenim mlekom v prahu. To je produkt, ki ima v primerjavi s sadjem bistveno večji potencial. Danes smo leto in tri mesece v tem projektu in že smo na poti, da bo do leta 2027 prerasel Sadje v pisarni.

Seveda pa ta pot ni bila brez padcev. V času covida smo čez noč izgubili več kot 70 odstotkov naročnikov. Ampak ravno takšni trenutki človeka utrdijo.

Podjetniki danes veliko več govorijo o napakah kot nekoč. Kaj bi rekli, da je bila vaša največja napaka?

Če gledam nazaj, je bila ena ključnih napak gotovo izbira produkta. Sadje se sliši kot preprosta stvar, a v resnici gre za enega najbolj kompleksnih produktov, ki jih lahko prodajaš. Gre za živ produkt, hitro se pokvari, potrebuje hladno verigo, logistika je draga, trg pa majhen. Ko sem se o tem pogovarjal z ljudmi, ki delajo bistveno večje prihodke, sem šele zares dojel, kako zahtevno je to, kar smo gradili.

Iz tega sem potegnil zelo jasno lekcijo, da moraš na začetku res dobro razmisliti, kaj sploh prodajaš. Produkt mora imeti zdrave temelje. To pomeni, da moraš stati za njim, da mora biti dolgoročno vzdržen in da ga ne gradiš na praznih obljubah. Če je produkt v osnovi zgrajen na napačnih predpostavkah, boš slej ko prej naletel na zid. Zato danes pri novih projektih gledam predvsem to, da imamo trdne temelje in da ne gradimo na trendih, ki pridejo in izginejo.

Kako pa ste prišli v prvi stik s SBC?

Mislim, da sem bil povabljen na eno od SBC-jevih novoletnih zabav. Pred tem sem bil že v različnih poslovnih klubih in združenjih, ker sem se zaradi narave dela veliko gibal v podjetniških krogih.

Kar pa sem hitro ugotovil, je, da podjetnik, ki res živi svoj posel, pogosto nima veliko prostora za klasično druženje. Ko delaš po 14 ali 15 ur na dan, si preostanek časa ali z družino, ali spiš, ali pa poskušaš še malo trenirati. Zato je stik z ljudmi, ki razmišljajo podobno kot ti, izjemno pomemben. Če te zanima biznis, optimizacija, rast, ideje, si v klasični družbi hitro malo »čuden«. V okolju, kot je SBC, pa najdeš ljudi, ki imajo podobne izzive, podobne ambicije in pogosto tudi podobne vrednote.

Meni je pri SBC pomembno predvsem to, da imaš večjo možnost, da spoznaš nekoga, s katerim si si res blizu. Nekoga, s katerim lahko deliš tudi stvari, ki niso za širšo javnost, stiske, dileme, napake, vprašanja. In ravno iz takih pogovorov lahko nastanejo prava prijateljstva in dolgoročna partnerstva.

Kaj je po vašem mnenju najpomembnejše, kar sekcija SBC Mladi nudi svojim članom, in za kaj si boste kot predsednik sekcije najbolj prizadevali?

To funkcijo dojemam predvsem kot poslanstvo. Že zelo mlad sem si želel, da bi bil obkrožen z ljudmi, ki so vsak na svojem področju res dobri in da bi skupaj rasli. Danes vidim, da lahko prav takšna skupnost podjetnikom zelo pomaga, ne samo pri poslu, ampak tudi pri osebni rasti, širini razmišljanja in hitrosti razvoja.

Po mojem je največja vrednost sekcije SBC Mladi prav v tem, da povezuje ljudi, ki imajo ambicijo, voljo do dela in željo po napredku. Ko si obdan s takimi ljudmi, hitreje rasteš, hitreje rešuješ probleme in se lažje izogneš napakam, ki bi te sicer stale veliko časa in energije. Če znamo mladim podjetnikom ponuditi pravo okolje, kakovostno vsebino in dobre mentorske povezave, potem jim lahko zelo konkretno pomagamo na poti razvoja.

Želim si, da bi bilo v sekciji še več mladih podjetnikov, ki si upajo spraševati, deliti izkušnje in aktivno sodelovati. Po drugi strani pa se mi zdi ključno, da članom ponudimo res dobro vsebino – uporabna predavanja, iskrene pogovore, mentorske programe in teme, ki jim bodo pomagale pri dejanski rasti.

Verjamem, da mora sekcija temeljiti na prijetnem, spodbudnem okolju. Če se ljudje v skupnosti dobro počutijo in če dobijo konkretno vrednost, potem pride vse ostalo, torej večja udeležba, več povezovanja, več sodelovanj in tudi več dolgoročnih rezultatov. To je smer, v katero želim sekcijo peljati.

Vodenje sekcije SBC Mladi dojemam kot odgovornost, da nekaj vrnem nazaj skupnosti. Zelo blizu mi je misel, da se od nekoga učiš, potem pa to znanje predaš naprej. 

Na koncu pa je cilj zelo preprost: pomagati ustvariti skupnost, v kateri bodo mladi podjetniki hitreje rasli, se bolje povezovali in imeli občutek, da niso sami. Če to dosežemo, potem sekcija dela točno to, kar mora.

Imate kakšen nasvet za mlade podjetnike?

Najprej bi jim svetoval, naj gredo delat k nekomu, ki je že podjetnik. Naj bodo vsaj pol leta zjutraj prvi v službi in zadnji, ki bodo šli domov. Tako bodo najhitreje ugotovili, ali je ta tempo sploh zanje. Podjetništvo je zelo romantizirano, v resnici pa gre za veliko odrekanja, discipline in odgovornosti.

Ob službi lahko začnejo razvijati tudi svoj produkt ali projekt. Pomembno pa je, da ne podirajo mostov. Ko začutijo, da je čas za samostojno pot, naj to korektno povedo. Slovenija je majhna in ugled je izjemno pomemben.

Ob vsem tem pa ne smejo pozabiti nase, na zdravje, spanec, gibanje in rutino. Najprej moraš biti dober človek, potem zdrav človek, šele nato podjetnik. Brez močnih temeljev dolgoročno ne zgradiš ničesar.

Če za konec pogledava še malo širše, kaj bi se moralo po vašem mnenju spremeniti v našem poslovnem okolju, da bi podjetniki lažje ustvarjali?

Po mojem bi morali najprej spremeniti odnos do podjetnikov. Še vedno se nanje prepogosto gleda kot na neke sumljive ali celo slabe ljudi, kar je zgrešeno. Sam sem spoznal ogromno podjetnikov, ki so izjemno odgovorni, delavni in pošteni ljudje. Problem je, da se običajno veliko glasneje sliši tiste, ki so nezadovoljni, medtem ko se podjetniki javno pogosto sploh ne oglašajo, zato se hitro ustvari popačena slika.

Podjetnike bi morali začeti dojemati bolj kot ljudi, ki nekaj gradijo, tvegajo, vlagajo svoj čas, energijo in pogosto tudi lastni denar, da bi ustvarili nekaj novega. Če nekdo zaposluje ljudi, polni državno blagajno in prevzema veliko tveganje, potem si zasluži vsaj osnovno spoštovanje. Že ta premik v miselnosti bi bil pomemben.

Kar se tiče birokracije, sem mnenja, da je ta, na primer za zaščito kupcev, lahko tudi upravičena, a je težava tam, kjer postopki nimajo več pravega smisla ali pa podjetjem jemljejo ogromno časa in energije brez prave dodane vrednosti. Tam bi bilo treba stvari očistiti in poenostaviti. 

Pomemben se mi zdi tudi vidik prvih zaposlitev. Ko podjetnik zaposluje prvega človeka, je to običajno zelo velik korak in tudi velik finančni pritisk.

Takrat podjetje pogosto še nima stabilnosti, prihodki še niso predvidljivi, podjetnik pa pogosto nima dovolj niti zase. Zato bi bilo smiselno razmisliti o dodatnih razbremenitvah pri prvih zaposlitvah, podobno kot obstajajo olajšave pri začetku podjetniške poti. To bi marsikomu olajšalo prehod iz solo podjetništva v pravo rast.

Nisem človek, ki bi veliko energije vlagal v razprave, ali bi morali biti davki višji ali nižji, se pa mi zdi ključno, da če podjetniki že veliko prispevajo v sistem, mora biti ta tudi učinkovit, odgovoren in transparenten. Najslabše je, če ljudje dobijo občutek, da dajejo veliko, potem pa se ta sredstva ne porabljajo smiselno.

Najprej potrebujemo več spoštovanja do podjetništva, potem bolj smiseln dialog s podjetniki, šele nato konkretne popravke sistema. Če želimo več uspešnih podjetij, več delovnih mest in boljše življenje za vse, potem moramo ustvariti okolje, v katerem podjetnik ni problem, ampak del rešitve.

Intervju z Žalcem in številne druge zanimive zgodbe najdete v zadnji izdaji SBC magazina.

Če vas zanima sodelovanje v prihodni številki magazina, nas pokličite na telefonsko številko 031 333 555 ali nam pišite na elektronski naslov marketing@sbc.si, kjer smo vam na voljo za vse dodatne informacije.

Magazin je na voljo na vseh bolje založenih prodajnih mestih, za svoj izvod pa nam lahko pišete tudi na že omenjeni elektronski naslov.