Svetovni dan prebivalstva, ki ga obeležujemo 11. julija, nas leto za letom opominja na pomembna vprašanja, povezana z demografsko sliko našega planeta. V luči svetovnega dne prebivalstva Inštitut Mediana predstavlja rezultate raziskave WIN Worldwide, ki nudi vpogled v trenutno percepcijo zaščite ranljivih skupin v družbi in problem starostne diskriminacije.

Delež tistih, ki menijo, da družba dovolj poskrbi za starejše, mladino ali invalidne osebe, je globalno precej podoben za vse tri skupine. Enako velja za Evropo, a kot kažejo podatki, so tu deleži strinjanja nižji za približno deset odstotnih točk. Svetovno povprečje močno vleče navzgor predvsem azijsko-pacifiška regija, kjer beležimo najvišji nivo strinjanja v državah, kot so Kitajska, Vietnam, Indonezija, Filipini, Japonska.

Evropejci so torej opazno bolj kritični pri ocenah skrbi za ranljive skupine, medtem ko lahko višje strinjanje v APAC regiji pripišemo različnim pričakovanjem glede vloge države in hitrega gospodarskega napredka. Seveda pa opozarjamo, da gre tu le za izraženo percepcijo prebivalcev različnih držav in rezultati niso nujno odraz dejanske razvitosti sistemov socialne zaščite.

V Sloveniji so trije od desetih mnenja, da je dobro poskrbljeno za starejše, mladino ali invalidne osebe. To nas uvršča nad evropsko povprečje, pa tudi bistveno nad Hrvaško in Srbijo, kjer so deleži strinjanja bistveno nižji. Zanimivo je, da v Srbiji približno četrtina vprašanih pravi, da je dobro poskrbljeno za starejše, medtem ko deleža za mladino in invalidne osebe bistveno zaostajata.

Na drugi strani pa je na Hrvaškem tega mnenja le 11 % vprašanih, kar je najmanj med vsemi državami, ki so sodelovale v raziskavi. Za primerjavo – na Slovaškem in v Združenem kraljestvu se s trditvijo strinja 36 % vprašanih, v Vietnamu pa kar 87 %.

Večinski delež prebivalcev tako v Sloveniji, kot tudi drugod meni, da starostna diskriminacija predstavlja resen družben problem. Svetovno povprečje znaša 66 %, evropsko pa 60 %. Slovenija je z 61 % poravnana z evropskim povprečjem, medtem ko sta Srbija in Hrvaška precej nad njim. V jugovzhodni Evropi je torej starostna diskriminacija zaznana kot posebej pereč družben problem.

Delež tistih, ki so mnenja, da je tovrstna diskriminacija problem, se vztrajno viša s starostjo vprašanih, višji pa je tudi med ženskami v primerjavi z moškimi.

Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Statistična napaka znaša ±0,47 % na intervalu zaupanja 95 %.

Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1.018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026.