Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji trgov zvišal osrednje evrske obrestne mere. Dvignil jih je za 0,25 odstotne točke. Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 2,25 odstotka. Gre za prvi poseg v obresti po juniju lani in prvo zvišanje po septembru 2023.

Medtem ko bo depozitna obrestna mera po novem pri 2,25 odstotka, bosta obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pri 2,40 oziroma 2,65 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 17. junija.

"Vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja inflacijske pritiske, odločitev o zvišanju obrestnih mer pa je pravšnja tudi po več scenarijih, ki kažejo, kako bi se šok lahko razvijal in vplival na srednjeročne obete v evroobmočju," so odločitev za spremembe utemeljili v ECB.

Kot so navedli, osrednja denarna ustanova v območju evra na ta način ostaja v dobrem položaju, da prebrodi negotovost, ki jo je povzročila vojna.

Razmere bodo natančno spremljali, so napovedali in dodali, da bodo pri sklepih o obrestnih merah tudi v prihodnje izhajali iz ocene inflacijskih obetov in z njimi povezanih tveganj, pri tem pa upoštevali nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Najnovejše napovedi inflacije in gospodarske aktivnosti

V Frankfurtu so danes objavili tudi najnovejše napovedi za gibanje inflacije in gospodarske aktivnosti v območju evra.

Rast cen življenjskih potrebščin bo v evrskih državah letos v povprečju znašala 3,0 odstotka, nato pa se bo prihodnje leto znižala na 2,3 odstotka in leta 2028 na 2,0 odstotka.

V zadnji, marca izdani napovedi, so medtem pričakovali inflacijo v višini 2,6; 2,0 in 2,1 odstotka. Navzgor popravljena napoved je posledica višjih cen energentov, ki se bodo do določene mere prelile v inflacijo v skupinah hrane, proizvodov in storitev, so pojasnili v ECB.

Inflacija brez energentov in hrane bo po danes objavljenih ocenah letos in prihodnje leto v povprečju pri 2,5 odstotka, v letu 2028 pa pri 2,2 odstotka. Marca se je pričakovalo, da bo pri 2,3; 2,2 in 2,1 odstotka.

Gospodarska rast bo medtem po najnovejših projekcijah v območju evra letos v povprečju 0,8-odstotna, leta 2027 1,2-odstotna in leta 2028 1,5-odstotna, po marčni napovedi pa bi bila pri 0,9 odstotka; 1,3 odstotka oz. 1,4 odstotka.

Rast za letos in prihodnje leto je bila popravljena navzdol zaradi izrazitejšega vpliva vojne na trge surovin, realne dohodke in zaupanje.

"Obeti ostajajo negotovi ob tveganju, da bo inflacija višja in gospodarska rast nižja. Celotne posledice vojne za srednjeročno inflacijo in gospodarsko rast bodo odvisne od intenzivnosti in trajanja energetskega cenovnega šoka ter od velikosti posrednih in sekundarnih učinkov," so najnovejše napovedi še pospremili v ECB.