Skupina GIC je odprla vrata Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo (MCTG), ki ni le sodobna poslovna stavba, temveč „živi laboratorij“ za nizkoogljično gradnjo prihodnosti.

Ob odprtju je več kot dvajset vodilnih predstavnikov panoge pristopilo k zavezi pobude G Zero in s tem izrazilo podporo razvoju nove gradbene kulture, utemeljene na merljivih okoljskih rezultatih, odgovornosti in razmišljanju brez izgovorov. Podjetje je predstavilo tudi prelomni sistem GE4ZERO, plod slovenskega znanja in partnerstva s podjetjem Dewesoft.

MCTG je zasnovan kot referenčni objekt, kjer so materiali, konstrukcija, energija in upravljanje povezani v celovit sistem. Stavba služi kot orodje za razvoj, testiranje in dokazovanje, da je mogoče graditi drugače, ter hkrati kot »živi laboratorij«, v katerem se v praksi preverjajo rešitve za gradnjo prihodnosti, od energetske učinkovitosti in zmanjševanja emisij do uporabe umetne inteligence pri upravljanju stavb ter razvoja novih standardov trajnostne gradnje.

Ena izmed inovativnih tehnoloških rešitev, ki jih uvaja stavba, je tudi v sodelovanju s podjetjem Dewesoft razvita rešitev podzemnega termalnega hranilnika, ki preko globinskih geosond poleti akumulira odvečno toploto, pozimi pa jo uporablja za ogrevanje z minimalno porabo energije.

Cajzek: Ustvarjamo novo gradbeno kulturo

Direktor podjetja GIC Gradnje dr. Rok Cajzek je ob otvoritvi poudaril, da dogodek ne pomeni le konca gradnje objekta, temveč „zalet za novo dobo gradbeništva“.

V osrednjem nagovoru je izpostavil nujnost premika od teorije k dejanski operativi: „Naša vizija je jasna: ustvarjamo novo gradbeno kulturo, ki temelji na odgovornosti do okolja in merljivih rezultatih. MCTG je prvi korak na tem pohodu. Tukaj dokazujemo, da je mogoče graditi brez izgovorov, z uporabo napredne tehnologije in s ciljem, da stavba skozi svojo celotno življenjsko dobo čim manj obremenjuje okolje, hkrati pa nudi vrhunsko udobje uporabniku.«

V okviru dogodka je potekala tudi strokovna razprava s predstavniki Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Gradbenega inštituta ZRMK in Gospodarske zbornice Slovenije, kjer so sogovorniki poudarili potrebo po razvoju lastnih slovenskih standardov trajnostne gradnje ter tesnejšem povezovanju med stroko, industrijo in državo.

Razprava je posebej izpostavila tudi pomen drugačnega razumevanja trajnostnih standardov; ne zgolj skozi načrtovalske certifikate, temveč predvsem skozi dejansko uporabo, upravljanje in delovanje stavbe skozi čas. Ključno vprašanje trajnostne gradnje tako postaja merjenje resničnega vpliva stavbe skozi njen celoten življenjski cikel, od izbire materialov do dolgoročne operativne učinkovitosti.

Pobuda G Zero nastaja kot odgovor na izzive gradbenega sektorja, ki sodi med največje porabnike energije in vire emisij CO₂. Cilj pobude je spodbuditi premik od deklarativne trajnosti k merjenju dejanskega vpliva stavb skozi njihov celoten življenjski cikel: od izbire materialov in gradnje do upravljanja, prilagodljivosti in končne razgradnje.