Evropska unija pripravlja načrte, s katerimi bi lahko evropska podjetja prisilila k nakupu ključnih komponent od vsaj treh različnih dobaviteljev, da bi zmanjšali odvisnost Unije od nekaterih držav, predvsem Kitajske, poročanje Financial Timesa povzema Forbes Slovenija.
Nova zakonodaja bi nabavo komponent pri enem samem dobavitelju omejila na približno 30 do 40 odstotkov. Preostale komponente bi morala evropska podjetja dobaviti od vsaj treh različnih dobaviteljev, ne pa vseh iz iste države.
Pravila ne bi zajela le Kitajske, z njimi bi lahko omejili tudi uvoz surovin iz nekaterih drugih držav, na primer helija iz ZDA in Katarja ter kobalta iz Demokratične republike Kongo in Indonezije. Cilj je večja diverzifikacija dobavnih verig in s tem zmanjšanje odvisnosti od nekaterih držav. EU bo pri tem skušala izkoristiti svojo mrežo sporazumov o prosti trgovini z več kot 70 državami, še piše Forbes Slovenija.
Zakonodaja bi lahko bila predstavljena že na seji Evropske komisije, posvečeni Kitajski, ki bo v petek, 29. maja.
Kaj to pomeni za slovenska podjetja?
Finance medtem opozarjajo, da bi arbitrarne politične zahteve po diverzifikaciji dobaviteljev lahko še podražile že tako drage evropske izdelke in jih naredile še manj konkurenčne. Evropska podjetja namreč kupujejo na Kitajskem, ker je tam poceni. Če bodo morala kupovati dražje, bodo ali dvignila cene ali pa se bo to poznalo v njihovem dobičku.
Če bodo dvignila cene, bomo dobili še dodatno inflacijo. Če se bo to poznalo v njihovih dobičkih, bodo še manj privlačna. Če bodo skušala ohraniti dobiček, bodo morala še več odpuščati, se še bolj krčiti in še zmanjševati aktivnosti.
Zahteva po diverzifikaciji poveča pogajalsko moč velikih
Ko bodo velika evropska podjetja nadomeščala poceni kitajske dobavitelje, bodo želela dobiti enako poceni nadomestne dobavitelje, zato bodo z zahtevami po znižanju cen pritisnila na svoje trenutne nekitajske partnerje.
To pomeni, da lahko pritiske po znižanju cen pričakujejo tudi slovenski tradicionalni dobavitelji, še pišejo Finance in dodajajo, da paradoksalno zahteva po diverzifikaciji poveča pogajalsko moč velikih, to pa pomeni šibkejši pogajalski položaj manjših.
