"Povečujemo davke, minimalne plače, uvajamo nove prispevke, namesto da bi razbremenili delo in gospodarstvo. S tem zmanjšujemo konkurenčnost. Brez resnih reform bo Slovenija težko sledila globalni konkurenci​​​​," je v intervjuju za SBC magazin opozoril ekonomist Anže Burger. V nadaljevanju preberite nekaj njegovih najbolj zanimivih odgovorov.

V kakšnem stanju je trenutno globalno gospodarstvo in kakšna so pričakovanja za letošnje leto?

Najpomembnejše mednarodne institucije, ki spremljajo globalno gospodarsko dinamiko, za letošnje leto napovedujejo rast v razponu med 2,6 in 3,3 odstotka. To pomeni razmeroma solidno, a še vedno krhko rast brez varnostnih rezerv.

Ključna dejavnika, ki bosta odločala o tem, ali se bo ta potencial tudi uresničil, sta dva. Prvi je vprašanje, kako močno bodo trgovinske ovire in carine, predvsem v povezavi z ZDA, zavrle potencialno rast. Drugi pa, kako hitro se bodo naložbe v umetno inteligenco, ki že nekaj let potekajo v zelo velikem obsegu, dejansko prelile v višjo produktivnost in s tem v trajnejšo gospodarsko rast. Za zdaj je ta učinek še omejen, a pričakovanja ostajajo visoka.

Kateri dejavniki trenutno delujejo spodbudno za gospodarsko rast?

Med spodbudnimi dejavniki je v prvi vrsti obsežen naložbeni cikel v umetno inteligenco, ki poteka globalno. Poleg tega se finančni pogoji postopno izboljšujejo, saj se v številnih državah znižujejo obrestne mere. V nekaterih okoljih, tudi v Evropski uniji, deluje spodbudno tudi precej ekspanzivna fiskalna politika, pogosto povezana z geopolitičnimi razmerami, oboroževanjem in investicijami v varnost.

Inflacija se postopoma umirja, kar lahko znova okrepi zasebno potrošnjo. Pomembno je tudi spoznanje zadnjih let, da so se preskrbne verige izkazale za bistveno bolj fleksibilne in prilagodljive na trgovinske šoke, kot se je sprva pričakovalo.

Kje so po vašem mnenju največja tveganja, ki lahko ta pričakovanja hitro spremenijo?

Tveganja ostajajo izrazita. Med najpomembnejšimi so geopolitična tveganja in razplet kriznih žarišč, nadaljnje zaostrovanje trgovinske in investicijske politike ZDA ter negotovosti na finančnih trgih. Posebno tveganje predstavlja možnost poka balona na področju umetne inteligence, saj gre za zelo ostro konkurenco med velikimi igralci, ki so med seboj tudi lastniško in naložbeno povezani v precej občutljiv sistem.

Dodatno breme predstavlja visok javni dolg v številnih državah, ki postaja še posebej problematičen ob morebitnem ponovnem zviševanju obrestnih mer.

Kako se ti trendi odražajo v slovenskem gospodarstvu? Katere panoge imajo največ potenciala rasti v takem okolju?

Če se naslonimo na nove tehnologije in pričakovano rast produktivnosti, bodo največ pridobile raziskovalne in razvojno intenzivne panoge. To so predvsem farmacevtska industrija, napredni materiali, visokotehnološki sektorji in dejavnosti, kjer se je umetna inteligenca že izkazala kot najbolj kompatibilna z obstoječimi procesi in ustvarja dodano vrednost.

Rast teh sektorjev bo ustvarjala povpraševanje po visoko usposobljenih kadrih, kot so analitiki, vodje in drugi s strokovnim znanjem. Gre za storitve, ki so kapitalsko in strokovno intenzivne. Hkrati se bo, podobno kot v prejšnjih tehnoloških prehodih, del delovne sile preusmerjal tudi v druge dejavnosti, zlasti storitve.

Kako ocenjujete trenutno stanje slovenskega gospodarstva?

V zadnjih treh letih smo izgubili veliko časa. Fiskalna politika je ušla izpod nadzora, izdatki rastejo hitreje od prihodkov in so večinoma povezani s plačami, ne pa z reformami. Davčno breme podjetij in zaposlenih se povečuje.

Povečujemo davke, minimalne plače, uvajamo nove prispevke, namesto da bi razbremenili delo in gospodarstvo. S tem zmanjšujemo konkurenčnost. Brez resnih reform bo Slovenija težko sledila globalni konkurenci.

Za konec – kateri trije ukrepi so po vašem nujni za naslednjo vlado?

Prvič, zmanjšanje javnofinančnih izdatkov in večja učinkovitost javnega sektorja, zlasti v zdravstvu. Drugič, davčna optimizacija z razbremenitvijo dela in znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb. Tretjič, povečanje ponudbe nepremičnin z liberalizacijo gradnje, saj visoke cene stanovanj omejujejo razpoložljivi dohodek in zavirajo gospodarsko rast.

Odpreti je treba možnost gradnje večjih stanovanjskih kompleksov v mestnih središčih, s tem ponudbo stanovanj približati povpraševanju in doseči nižje cene nepremičnin.

Celoten pogovor z Anžetom Burgerjem najdete v zadnji izdaji SBC magazina.

Če vas zanima sodelovanje v prihodni številki magazina, nas pokličite na telefonsko številko 031 333 555 ali nam pišite na elektronski naslov marketing@sbc.si, kjer smo vam na voljo za vse dodatne informacije.

Magazin je na voljo na vseh bolje založenih prodajnih mestih, za svoj izvod pa nam lahko pišete tudi na že omenjeni elektronski naslov.