Stroški dela na opravljeno delovno uro so bili v zadnjem lanskem četrtletju v državah z evrom za 3,3 odstotka višji kot pred letom dni, v celotni EU pa so medletno porasli za 3,7 odstotka, je objavil evropski statistični urad Eurostat. Slovenija je bila s 17,1-odstotnim medletnim dvigom na vrhu držav povezave.

V stroške dela so vključeni tako plače, regres in druga nadomestila ter dodatki, ki jih prejemajo zaposleni, kot tudi davki in socialni prispevki na plačila zaposlenim.

V območju z evrom so stroški, povezani s plačami in drugimi izplačili, v obravnavanem obdobju medletno porasli za 3,0 odstotka, drugi stroški pa za 4,4 odstotka. V EU so se prvi povečali za 3,4 odstotka, drugi pa za 4,5 odstotka.

V območju evra so se stroški dela na uro v neposlovnih dejavnostih zvišali za 3,5 odstotka, v poslovnih dejavnostih pa za 3,2 odstotka, in sicer v industriji za 2,5 odstotka, v gradbeništvu za 4,0 odstotka in v storitvah za 3,4 odstotka.

V celotni EU so ti stroški tako v neposlovnih kot v poslovnih dejavnostih porasli za 3,7 odstotka. V industriji so šli navzgor za 3,1 odstotka, v gradbeništvu za 4,5 odstotka in v storitvah za 3,9 odstotka.

Stroški dela na uro so v zadnjem lanskem četrtletju medletno najbolj porasli v Sloveniji (+17,1 odstotka), sledili sta Bolgarija (+13,9 odstotka) in Hrvaška (+11,0 odstotka).

Visoko rast v Sloveniji gre pripisati uzakonitvi obveznega zimskega regresa, ki so ga morali delodajalci izplačati konec lanskega leta. Stroški dela, povezani s plačami in drugimi izplačili, so tako v naši državi v zadnjih treh mesecih 2025 medletno porasli za 19,1 odstotka, drugi stroški pa za 5,2 odstotka.

Najnižje rasti stroškov dela na opravljeno uro so imeli medtem v Franciji (+1,7 odstotka), Italiji (+2,6 odstotka), na Cipru (+2,7) in Finskem (+2,9 odstotka). Na Malti so medtem zabeležili medletni padec teh stroškov v višini 3,7 odstotka.