Trgi nekdanje Jugoslavije so za številna slovenska podjetja še vedno naravna izbira pri širitvi poslovanja – a hkrati prinašajo več izzivov, kot se zdi na prvi pogled. Ne gre več za okolje, kjer bi skupna zgodovina pomenila odločilno prednost. Uspeh danes zahteva dolgoročen pristop, premišljene strateške odločitve ter sposobnost premagovanja izzivov in skušnjav neformalnih pravil igre.

Branko Greganovič je izkušen finančni strokovnjak in menedžer, ki deluje na presečišču poslovne strategije, prestrukturiranja in korporativnih financ. Svojo kariero je gradil v različnih sektorjih, od monetarne politike in upravljanja javnega dolga do bančništva, svetovanja M&A ter vodilnih funkcij v bančništvu ter industriji živil in pijač v državah nekdanje Jugoslavije.

Njegova specialnost so kompleksne poslovne in finančne preobrazbe podjetij in bank, pri čemer je vedno usmerjen v doseganje najvišjih strokovnih in etičnih standardov.

Z močno kombinacijo znanja iz ekonomije, praktičnih izkušenj in strateškega razmišljanja je Greganovič iskan sogovornik o poslovni strategiji, korporativnem upravljanju, trajnostni rasti podjetij in vlogi gospodarstva v širših družbenih spremembah. 

Kako se je vaš pogled na regijo spreminjal skozi različne karierne vloge v različnih državah?
Vedno sem verjel, da so ti trgi strateško pomembni za razvoj slovenskega gospodarstva in da je to nekaj, s čimer se morajo resno ukvarjati tako slovenska podjetja kot tudi slovenska država. Gre za prostor, ki je za Slovenijo zelo pomemben ne samo ekonomsko, ampak tudi varnostno.

Na ta prostor sem vezan skozi vso svojo življenjsko pot in poslovno kariero. Devetdeseta leta sem preživel v centralni banki in na ministrstvu za finance, po prehodu v zasebni sektor pa sem praktično ves čas delal tudi na trgih nekdanje Jugoslavije.

Moji prvi projekti v regiji so bili reforma plačilnega sistema v Bosni ter akvizicije Droge in Kolinske v Srbiji. Po oblikovanju skupine Droga Kolinska sem vodil finance, pripravo dolgoročne poslovne strategije in reorganizacijo novoustanovljene regionalne skupine. Kasneje sem svetoval srbskemu podjetju pri akviziciji v Sloveniji in vodil prestrukturiranje problematičnih posojil na Hrvaškem.

Zadnjih deset let sem posvetil vodenju dveh bank v regiji: sedem let sem bil na čelu NLB Banke v Srbiji in tri leta na čelu NLB Banke v Makedoniji. Moja profesionalna pot je torej ves čas vezana na ta prostor, zato se je naravno ponujala ideja dela s podjetji, ki želijo poslovati v regiji.

Kje vidite največ priložnosti za sodelovanje slovenskih podjetij v regiji? Katere panoge so še odprte za vstop tujih igralcev?
Načeloma je v vseh industrijah še dovolj priložnosti za slovenska podjetja, še posebej če upoštevamo relativno majhno velikost podjetij iz Slovenije. Pri tem pa sta za rast danes manjših podjetij pomembna pozitiven vpliv procesa pridruževanja Evropski uniji in dejstvo, da je večina gospodarstev nekdanjih jugoslovanskih republik še vedno daleč od ravni razvitih držav.

Zaradi trenda skrajšanja nabavnih verig, geostrateškega položaja regije, zaradi Donave in Jadranskega morja mogoče velja izpostaviti dejavnost prometa in skladiščenja, predelovalno industrijo, turizem in gradbeništvo, priložnosti pa nedvomno obstajajo tudi v dejavnostih, povezanih z energetiko in infrastrukturo. Nenazadnje, v zadnjem času se odpirajo tudi priložnosti v dejavnosti razvoja informacijskih tehnologij. V regiji je na tem področju kar nekaj znanja in raziskovalnih timov, še posebej v večjih univerzitetnih središčih.

Posebej velja omeniti potencial v finančnem sektorju, kjer je Slovenija v regiji izjemno močno prisotna z Novo Ljubljansko banko, Zavarovalnico Triglav in Zavarovalno skupino Sava. V finančnem sektorju se je Slovenija izkazala za veliko bolj podjetno kot v drugih industrijah. Prisotnost slovenskih finančnih skupin v regiji, podprta s potencialom evropskih sredstev, je platforma z velikim potencialom za mednarodno širitev in rast slovenskega gospodarstva nasploh.

Ali imajo slovenska podjetja na teh trgih še kakšne prednosti zaradi skupne zgodovine?
Da in ne, a vsekakor veliko manj, kot se običajno predpostavlja. Da, ker Slovenija na teh trgih še vedno uživa velik ugled in ker mi te trge objektivno še vedno bolje poznamo kot podjetja iz drugih držav.

In ne, na teh trgih nimamo prednosti zaradi skupne zgodovine, ker zgodovina že dolgo nima odločilnega pomena pri vzpostavitvi poslovnih odnosov in učinkovitosti upravljanja investicijskih projektov. Na teh trgih se je danes treba postaviti enako kot katerokoli drugo podjetje iz katerekoli druge države. »Jugoslovanskost« sama po sebi ne predstavlja odločilne prednosti.

Kaj vse je še povedal Greganovič, preberite v jesenski izdaji magazina SBC, v katerem najdete tudi številne druge izjemne zgodbe. SBC magazin je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.