"Brez znanja in močnih blagovnih znamk bo ostala Slovenija samo še na trgu tako imenovanega lon-dela, ki pa ne bo moglo pokrivati naših dokaj visokih in močno obremenjenih plač," je v govoru na dogodku Dan inovativnosti, ki ga je pripravila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), poudaril podpredsednik SBC Igorj Akrapovič. Njegov govor v nadaljevanju objavljamo v celoti. 

Spoštovane, dame in gospodje!

Zahvaljujem se za čast in možnost današnjega nagovora, za katerega lahko rečem, da je prišel povsem naključno, ob res primernem  trenutku.

Tema današnjega dogodka so invencije, inovacije, patenti. Skratka, intelektualna lastnina, ki je osnovni  ključ za uspeh ter dolgoročno konkurenčnost. Ta se bo posledično pokazala v večji  stabilnosti in odpornosti našega gospodarstva, ki je absolutno vezano na znanje, ki ga  dejansko omogoča naš izobraževalni sistem, a ga žal ne uporabljamo dovolj ter na pravi, ustrezno povezovalni način.

Zelo zanimiva in indikativna je situacija v avtomobilski industriji, ki jo osebno najbolj poznam, katera se je izkristalizirala prav v zadnjih letih, ko so managerji v želji po visokih dobičkih v ekstremnem, tako imenovanem »outsorcingu«, de facto prišli v situacijo, ko so dobavitelji lastniki več kot šestdeset odstotkov intelektualne lastnine. Seveda sedaj poskušajo trende obrniti. Prav na tem področju bije naše podjetje izjemno težke in neizprosne bitke. Ravno nasprotno pa recimo kitajski proizvajalci v svojih rokah držijo več kot sedemdeset odstotkov intelektualne lastnine.

Brez znanja in močnih blagovnih znamk bo ostala Slovenija samo še na trgu tako imenovanega lon-dela, ki pa ne bo moglo pokrivati naših dokaj visokih in močno obremenjenih plač.

Poleg svojega dela in funkcije podpredsednika Kluba slovenskih podjetnikov sem se lani na povabilo dr. prof. Igorja Emrija, ki je predsednik sveta za razvoj pri Slovenski akademiji znanost in umetnosti, pridružil njegovi skupini, ter posledično dokaj hitro začel bolje in globje razumevati njihove poglede, načine dela in usmeritve ter prišel do zaključka, da je za dolgoročni uspeh in razvoj Slovenije izjemno  pomembno ključno izboljšano in poglobljeno sodelovanje med podjetniki in akademsko sfero.

Skupaj z dr. Igorjem Emrijem smo pripravili tri ključne točke sodelovanja ter jih nato predstavili predsedniku SAZU-ja, akademiku dr. Petru Štihu, ki jih je sprejel in izrazil podporo. Nato je sledil svečani podpis med SAZU in SBC v naših klubskih prostorih.

1.

Prva točka se nanaša na skupne razvojne pobude in usklajevanje programov SAZU, ki pripravlja nov razvojni model Slovenija 2035, in SBC, ki prav tako dela na projektu Slovenija 2030. Zaradi mojega sodelovanja v obeh funkcijah sem dokaj hitro prišel do zaključka, da sta si programa v ključnih točkah zelo podobna, morda gledana z različnih perspektiv a cilji so praktično enaki - razvita, napredna in socialna družba bodočnosti.

2.

Naslednja točka je po predlogu dr. Igorja Emrija Bela knjiga slovenskih invencij, inovacij, v kateri bi se združil znanstveni ter inovacijski potencial Slovenije, ki bi ga naprej kvalificirala in ovrednotila ustrezna tričlanska komisija iz akademskih krogov, nato pa skupaj s komisijo podjetnikov, ki jo bo predlagal SBC, preverila potencialne možnosti dejanske implementacije.

3.

Publikacija oziroma revija, ki je v nastajanju, se bo imenovala ASPEKT in bo namenjena predvsem predstavitvi slovenske znanosti in umetnosti v najširšem smislu. Vključevali bomo tudi teme, kot so rezultati posvetov, sveta za razvoj in drugih delovnih teles SAZU. Namen revije je širiti obzorja, krepiti prepoznavnost in povezovalnost ter ji omogočiti široko distribucijo, tudi v mednarodnem prostoru.

Ker sva s predsednikom SBC-ja, gospodom Jocem Pečečnikom ocenila, da bosta Bela knjiga in publikacija Aspekt finančno dokaj zahtevni, sva se odločila, tudi z vednostjo in odobritvijo SAZU-ja, da bova odprla inštitut, v osnovnem bistvu fundacijo, kateri bova letno  namenila 300.000 evrov za obdobje naslednjih petih let.  Fundacijo bomo imenovali po našem vzorniku, prvem in najbolj znanem slovenskem mecenu, eminentnem pripadniku razsvetljenstva, baronu Siegmundu Žigi Zoisu.

In morda še za konec, rezime..

Dejansko obstaja razlika med našim svetom podjetnikov, ki se odločamo hitro in intuitivno "just do it", in akademsko sfero, ki do zadnje podrobnosti preanalizira vse možne scenarije in njihove potencialne posledice in je morda na prvi pogled velika. A oba pristopa sta prava, samo vedeti je potrebno, kdaj uporabiti enega ali drugega. Vsekakor pa je razumna in premišljena kombinacija obeh najboljša.