S 1. julijem so delodajalci, delojemalci in upokojenci začeli plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali odstotek od bruto plače, upokojenci pa odstotek od neto pokojnine. 

Prispevek bodo plačevali tudi samozaposleni, upokojenci in študenti, tisti, ki imajo poleg redne zaposlitve odprt še popoldanski s. p., pa ga bodo plačevali kar dvakrat, od redne zaposlitve in še od popoldanskega s. p..

Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu zajema pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih in določeno vrsto zdravstvene nege, pa tudi e-oskrbo in storitve za ohranjanje samostojnosti, denimo fizioterapijo in delovno terapijo.

Ministrstvo za solidarno prihodnost vidi začetek uporabe določbe o dolgotrajni oskrbi na domu kot pomemben mejnik pri uresničevanju vizije o dostopnem, pravičnem in javno financiranem sistemu oskrbe. Zagotavlja, da si vpleteni zelo prizadevajo, da bo sistem čim prej zaživel in bodo storitve univerzalno dostopne za vse, ki jih potrebujejo.

Stališče SBC
Kot smo v SBC že večkrat opozorili, neprestano dvigovanje davkov in prispevkov povzroča slovenskemu gospodarstvu neizmerno škodo. Naša država je po podatkih Evropskega statističnega urada ena najbolj požrešnih v Evropski uniji, saj nam z davki in prispevki pobere enega največjih deležev od bruto plače na stari celini. Zaposleni brez otrok dobi pri nas izplačanega zgolj 64,4 odstotka bruto osebnega dohodka. Manjši delež dobijo le še v petih državah.

Analiza Eurostata je prav tako pokazala, da je aktualna slovenska vlada evropska podprvakinja v dvigovanju davkov. Lani smo namreč zabeležili drugo največje povečanje povprečne osebne davčne stopnje v EU. Ta se je dvignila za 4,9 odstotka. 

Slovenija je lani zabeležila eno največjih rasti davčnega primeža tudi med članicami OECD. Več o tem preberite tukaj.