Vlada pošilja v DZ predlog za obdavčitev kriptovalut. Po predlogu zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev, ki ga je potrdila na seji, bo davčna stopnja znašala 25 odstotkov, obračunavati pa se bo začela leta 2026. Po isti davčni stopnji naj bi se v prihodnje obdavčevali tudi izvedeni finančni instrumenti.

Na podlagi zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev se bodo obdavčili dobički fizičnih oseb, rezidentov Slovenije. Kot davčna osnova se bo upošteval dobiček iz odsvojitve kriptosredstev, dosežen v davčnem letu. Zavezanci bodo vodili evidenco o pridobitvi in odsvojitvi kriptosredstev ter sami izračunali davek v davčnem obračunu, ki ga bodo morali pripraviti vsako leto do 31. maja.

"S tem zagotavljamo večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb," je v izjavi po seji vlade pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Vlada je pri tem po njegovih besedah izhajala iz načela, naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni, je dodal.

Poudaril je, da so pri pripravi predloga zakona posebno pozornost namenili čim večji enostavnosti njegovega izvajanja, tako za davčne zavezance kot za finančno upravo.

Predmet obdavčitve tako ne bodo posamezne transakcije s kriptosredstvi, pač pa le razlika med seštevkom vrednosti ob odsvojitvi kriptosredstev v davčnem letu in seštevkom vrednosti ob pridobitvi kriptosredstev v davčnem letu. Pri tem menjava kriptosredstva za drugo vrsto kriptosredstva ne bo veljala za odsvojitev, prav tako ne prenos kriptosredstev med denarnicami istega imetnika.

Zavezanec bo moral davčni obračun pripraviti in ga predložiti finančni upravi vsako leto do 31. maja. Do začetka uporabe zakona, to je 1. januarja 2026, ti dobički še ne bodo obdavčeni.

Predlog zakona še določa, da bodo morali ponudniki blaga in storitev v Sloveniji, ki bodo od zavezanca prejeli kriptosredstva v zameno za blago ali storitve nad vrednostjo tisoč evrov, o tem poročati finančni upravi.

Boštjančič je zatrdil, da v gospodarstvu obdavčitev kriptosredstev pozdravljajo. "Praktično celotna finančna industrija pozdravlja obdavčitev kriptosredstev, kajti neobdavčitev velja za nelojalno konkurenco drugim finančnim instrumentom, ki so vsi po vrsti obdavčljivi," je dejal.

Vlada brez podatkov o premoženju Slovencev v kriptovalutah

Podatkov o tem, koliko premoženja imajo Slovenci v kriptovalutah, vlada nima. "V resnici natančnih podatkov nimamo," je dejal minister. Verjame pa, da bi se lahko v proračun steklo do 25 milijonov evrov davka od dobička iz odsvojitve kriptosredstev letno.

Vlada je sprejela tudi predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. Ta določa enotno davčno stopnjo za tovrstne naložbe v višini 25 odstotkov ne glede na obdobje imetništva, kot bo veljalo za kriptosredstva in kot že velja za dobičke iz kapitala v primeru imetništva do pet let. Zdaj je obdavčitev dobičkov od izvedenih finančnih instrumentov odvisna od dolžine imetništva in v primeru odsvojitve prej kot v letu dni znaša 40 odstotkov. "Večina teh poslov je sicer kratkoročnih," je povedal Boštjančič.

SBC proti zakonu o obdavčitvi kriptosredstev

SBC – Klub slovenskih podjetnikov se pridružuje stališču Bitcoin društva Slovenije in Blockchain Alliance Europe, ki ocenjujeta, da trenutni osnutek Zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (ZDDOKS) ne ustreza realnim potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja, saj ne priznava posebnosti digitalnih sredstev, povzroča negotovost v poslovanju, predvsem pri plačilih z bitcoini, in potencialno ovira investicije ter tehnološki razvoj podjetij, ki uporabljajo bitcoin in kripto kot del poslovnega modela.

Kot opozarjata obe združenji, se je Slovenija odločila, da bo sprejela enega bolj rigoroznih zakonov v širšem evropskem prostoru, katerega cilj je izenačitev obdavčenja odsvojitve kripto sredstev z obdavčenjem izvedenih finančnih instrumentov. 

Strinjamo se, da bi za slovenska podjetja, ki delujejo globalno in inovativno, takšna zakonodaja pomenila dodatno administrativno breme in zmanjšano konkurenčnost, hkrati pa ne bi prinesla uravnoteženega pristopa do obdavčitve fizičnih oseb. Vsa velika slovenska podjetja, ki ponujajo storitve z bitcoini in kriptom, kot so BitStamp, NiceHash in NAKA, so Slovenijo že morala zapustiti zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja, sedaj pa takšna usoda s tem predlaganim zakonom čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut.

Bitcoin bi morali po mnenju SBC obravnavati kot plačilno sredstvo, enako kot klasične valute, zato ne bi smel biti obdavčen, razen če gre za špekulativno naložbo, pri kateri med nakupom in prodajo, ne pa tudi uporabo za namene plačila blaga ali storitev, mine manj kot eno leto.

Ostale kriptovalute bi bilo potrebno obravnavati identično kot kapital, saj ni nobenega razloga, da bi bila naložba v kriptosredstva obravnavana drugače kot naložba v delnice ali druge kapitalske instrumente. Obdavčitev bi morala v tem primeru biti odvisna od dolžine lastništva pred prodajo:

do 5 let lastništva: 25 %
6 - 10 let: 20 %
11-15 let: 15 %
16 let in več: oprostitev plačila davka

V SBC opozarjamo še, da so slovenska podjetja na področju kriptovalut med bolj inovativnimi. Vlada bi zato morala vzpostaviti okolje, ki jih bo vzpodbujalo pri iskanju nišnih priložnosti, s katerimi bi to inovativnost pretvorili v konkurenčno prednost, ne pa da jih s svojimi ukrepi odganja v tujino.