SBC – Klub slovenskih podjetnikov se pridružuje stališču Bitcoin društva Slovenije in Blockchain Alliance Europe, ki ocenjujeta, da trenutni osnutek Zakona o davku na dobiček iz odsvojitve kriptosredstev (ZDDOKS) ne ustreza realnim potrebam podjetniškega in inovacijskega okolja, saj ne priznava posebnosti digitalnih sredstev, povzroča negotovost v poslovanju, predvsem pri plačilih z bitcoini, in potencialno ovira investicije ter tehnološki razvoj podjetij, ki uporabljajo bitcoin in kripto kot del poslovnega modela.

Kot opozarjata obe združenji, se je Slovenija odločila, da bo sprejela enega bolj rigoroznih zakonov v širšem evropskem prostoru, katerega cilj je izenačitev obdavčenja odsvojitve kripto sredstev z obdavčenjem izvedenih finančnih instrumentov. 

Strinjamo se, da bi za slovenska podjetja, ki delujejo globalno in inovativno, takšna zakonodaja pomenila dodatno administrativno breme in zmanjšano konkurenčnost, hkrati pa ne bi prinesla uravnoteženega pristopa do obdavčitve fizičnih oseb. Vsa velika slovenska podjetja, ki ponujajo storitve z bitcoini in kriptom, kot so BitStamp, NiceHash in NAKA, so Slovenijo že morala zapustiti zaradi neugodnega davčnega in regulativnega okolja, sedaj pa takšna usoda s tem predlaganim zakonom čaka tudi posamezne imetnike kriptovalut.

Bitcoin bi morali po mnenju SBC obravnavati kot plačilno sredstvo, enako kot klasične valute, zato ne bi smel biti obdavčen, razen če gre za špekulativno naložbo, pri kateri med nakupom in prodajo, ne pa tudi uporabo za namene plačila blaga ali storitev, mine manj kot eno leto.

Ostale kriptovalute bi bilo potrebno obravnavati identično kot kapital, saj ni nobenega razloga, da bi bila naložba v kriptosredstva obravnavana drugače kot naložba v delnice ali druge kapitalske instrumente. Obdavčitev bi morala v tem primeru biti odvisna od dolžine lastništva pred prodajo:

do 5 let lastništva: 25 %
6 - 10 let: 20 %
11-15 let: 15 %
16 let in več: oprostitev plačila davka

V SBC opozarjamo še, da so slovenska podjetja na področju kriptovalut med bolj inovativnimi. Vlada bi zato morala vzpostaviti okolje, ki jih bo vzpodbujalo pri iskanju nišnih priložnosti, s katerimi bi to inovativnost pretvorili v konkurenčno prednost, ne pa da jih s svojimi ukrepi odganja v tujino.