Danes tveganja niso več linearna, ampak eksponentna, pogosto pa prihajajo iz politično iracionalnega prostora. Zato je zelo težko oceniti, kdaj in zakaj bo nastopila naslednja kriza. In to je ključna razlika v primerjavi z dobo, ki smo jo zapustili. To je na dogodku Finance v primežu geopolitike, na katerem so o stanju na globalnih trgih razpravljali predstavniki bančništva, zavarovalništva in logistike, dejal direktor podružnice Coface v Sloveniji Sergej Simoniti. 

Dogodek, na katerem je kot gost nastopil minister za finance Klemen Boštjančič, je pred dnevi organiziral Inštitut za strateške rešitve (ISR) v sodelovanju z Hišo EU.

Boštjančič je izpostavil, da so razmerja v mednarodnih odnosih danes pogosto presenetljiva, šokantna, tudi nerazumljiva. »Včasih smo v Evropi samoumevno sledili ZDA. Danes, ko nam ZDA sporočajo, da moramo voditi svojo, samostojno politiko, se zdi, da se Evropa v tej novi vlogi ne znajde.« 

Predsednik brez filtra

Po Boštjančičevem mnenju ZDA kot država svojo strategijo ohranjajo, a jo predsednik Trump udejanja brez diplomatskih filtrov, neposredno in nepredvidljivo. Njegova politika je za Evropo v določenem smislu tudi priložnost. »ZDA vedno zasledujejo svoje interese, ki pa niso nujno enaki interesom Evrope.« Kljub temu, izpostavlja, da bi bila napaka, če bi se EU v tem času oddaljila od ZDA in iskala strateško bližino Kitajske.

Slovenija ima v tem kompleksnem geopolitičnem okolju specifičen položaj, ki pa ga pogosto ne zna ali ne upa ustrezno izkoristiti. »Smo majhni, a prav to je lahko naša prednost. Imamo sposobnost pridobiti zaveznike in zagovarjati ideje, če nastopimo samozavestno in strateško.« Kapitalski trgi so ključni za podjetja in ljudi, saj s tem zmanjšujemo odvisnost od bančnega financiranja ter krepimo odpornost in razvojne vire, je dejal minister. 

Na okrogli mizi »Liderji novega kova« so sodelovali predstavniki podjetij iz bančništva, zavarovalništva in logistike. Po besedah Sergeja Simonitija, direktorja podružnice Coface v Sloveniji, se soočamo s prelomom s predpostavko, da svet deluje racionalno, ki je veljala od konca hladne vojne. Soočeni smo s popolnoma iracionalnimi odločitvami. »Pomislite na to, kako predsednik Trump zmanjšuje zaupanje v trge z nepredvidljivimi odločitvami. Njegove odločitve je zelo težko analizirati in jih predvidevati, to je največji izziv današnjega časa,« je dejal Simoniti, ki ocenjuje, da mora slovensko gospodarstvo krepiti fleksibilnost, strateška partnerstva in diverzifikacijo.

Število oboroženih konfliktov, v katerih sodelujejo države, se je v zadnjih letih občutno povečalo, a Simoniti opozarja, da zgolj kvantiteta vojn še ne pove vsega o dejanski resnosti gospodarskih pretresov. »Obseg in magnituda krize, v kateri se nahajamo, nista nujno v neposredni povezavi s številom konfliktov,« je dejal Simoniti. Spomnil je na izkušnje iz leta 2008, ko smo doživeli klasično finančno krizo. »To krizo smo lahko predvideli. Tudi pandemija leta 2020 je bila, čeprav globalna, za zavarovalnice še vedno obvladljiva. Nato pa se je zgodil napad na Ukrajino, ki ga razen Američanov ni predvidel nihče.«

Zakonitost demografije

Po oceni Andreja Lasiča iz uprave NLB mora Slovenija ohranjati prilagodljivost in povečati ambicioznost. Slovenija ima izjemno nizko zadolženost, a tega kapitala za razvoj ne znamo izkoristiti, opozarja Lasič in dodaja, da slovenski BDP raste, produktivnost pa temu ne sledi. "Fenomen vseh razvitih gospodarstev je, da starejši ne trošijo in ne prispevajo občutno k rasti BDP. Zato je pomembno bistveno izboljšati demografijo, če želimo krepiti gospodarsko rast," dodaja Lasič, ki si želi, da bi se Evropa poenotila v svojih politikah in se tako bolje odzivala na poteze ZDA in drugih velikih držav.

Po besedah dr. Jureta Stojana, direktorja raziskav in razvoj na ISR, smo danes v času izrazite asimetričnosti, kjer cenovno dostopna sredstva lahko povzročijo nesorazmerno veliko škodo, kar spodnaša tradicionalne predstave o varnosti, moči in nadzoru. To je ponazoril s primerom drona, vrednega 500 dolarjev, s katerim lahko učinkovito uničiš vojaško opremo v vrednosti več milijonov dolarjev.

V takšnem svetu se mešajo karte v mednarodnih odnosih, zaradi česar je vse težje vključiti geopolitična tveganja v ekonomske modele. »Bolj kot nominalna velikost BDP postaja pomembno vprašanje, za kaj in kako država ta sredstva porablja,« je poudaril Stojan.