Svet se hitro spreminja. In vse bolj je jasno, da so znanje, veščine in prilagodljivost še kako pomembne za bitke, ki čakajo mlade pri iskanju zaposlitve. In marsikaj se začne doma v družini in nato v osnovni šoli. 

A kakšna je osnova, ki jo dobijo otroci v osnovni šoli? Če povsem posplošimo: slaba. Pa je to res? Naši otroci zmagujejo na mednarodnih tekmovanjih. Od matematike do robotike. 

Še vedno vsaka šola na koncu devetletke podeli zlata priznanja učenkam in učencem, ki so bili vseh 9 let nadpovprečno uspešni, tako v šoli z odličnim uspehom kot na tekmovanjih doma in po svetu. 

A pogovor o tem, kako zahtevna, premalo ali preveč, je naša osnovna šola, mora potekati ves čas. Na eni strani so nekateri, ki so mnenja, da bi bilo najbolje ocene kar ukiniti, ker v resnici zabrišejo sliko o tem, kaj je realno osvojeno znanje ter povzročajo stres in bitko za ocene, na drugi strani so takšni, ki verjamejo, da je šolski sistem okorel, zastarel in ne gre v korak s časom. 

Ravnatelj Bogomir Marčinkovič je tako v pogovoru dejal: "Bom kar rekel, sam bi ocene kar ukinil, vem pa, da je to znanstvena fantastika. Že pri opisnem ocenjevanju starši po opisu uspešnosti svojega otroka vprašajo, kaj zdaj, je to tri ali štiri? Že od Avstro - Ogrske se ocenjujemo." 

Kaj pa spremembe v učnem programu? Umetna inteligenca? Zdaj je končno sprejeto, da se bodo tudi v osnovnih šolah otroci učili računalništva. A kaj, ko ni po šolah ne opreme ne učiteljev s tem znanjem. Samo sprejetje, prepozno sicer, ne rešuje vprašanja moderne šole. Kaj pa finančno opismenjevanje? V dodatnih urah ga najdemo. 

A šola prihodnosti se mora v resnici obračati v preteklost, pravi Marčinkovič. Kaj pa ročna dela? Delo z rokami dokazano koristi možganom, zato delo z glino, pa šivanje...

Na drugi strani pa imamo poklice, ki šele nastajajo in so prepleteni z robotiko, računalništvom, umetno inteligenco. 

Ni vse za vse. Tako nekateri zmagujejo v logiki, drugi v športu, spet tretji v glasbi. Mnogi pa nikjer. In se le prebijajo skozi šolo. 

Raziskave opozarjajo, da je izboljšanje kakovosti učiteljev osnova za dvig rezultatov – neposredna povezava med znanjem in pedagogiko je ključna. In tu se skriva bistvo: v korak s časom bodo naše šole šle le, če bodo šli (in že gredo) v tak korak tudi učitelji. 

Kako konkurenčne so torej naše šole? 
Je lahko ena šola enaka drugi na drugem koncu države? 
So pričakovanja lahko pri vseh otrocih enaka? 
Je šola že sedaj prezahtevna za večino? 

Sogovorniki v tokratnem podcastu so: 
•    ravnatelj Bogomir Marčinkovič
•    pomočnica ravnateljice Lidija Grubelnik
•    Klara Grubelnik, dijakinja 
•    Miha Friš Cvajdik, dijak