Razpoloženje v gospodarstvu se je julija na mesečni ravni nekoliko izboljšalo. Vrednost kazalnika gospodarske klime, ki ga izračunava statistični urad, je bila z -3,4 odstotne točke za 0,5 odstotne točke višja kot mesec prej. V medletni primerjavi je bilo razpoloženje medtem slabše. Vrednost kazalnika je bila za 0,8 odstotne točke nižja.

K izboljšanju klime v mesečni primerjavi so po pojasnilih statističnega urada prispevali trije kazalniki zaupanja. Dvig kazalnika v predelovalnih dejavnostih z -9 na -7 točke je k rasti prispeval 0,9 odstotne točke, dvig kazalnika v trgovini na drobno z 0 na 4 točke je prispeval 0,2 odstotne točke, dvig kazalnika v gradbeništvu s 5 na 7 točk pa 0,1 odstotne točke.

Negativno pa sta vplivala kazalnika zaupanja med potrošniki - njegov padec z -25 na -28 točk je skupni kazalnik gospodarske klime znižal za 0,6 odstotne točke - in v storitvenih dejavnostih, kjer je padec kazalnika s 16 na 15 točk skupni indeks gospodarske klime znižal za 0,1 odstotne točke.

V medletni primerjavi je negativno na skupni kazalnik gospodarske klime vplival kazalnik zaupanja med potrošniki, saj je nazadoval z -24 na -28 točk. V gradbeništvu in trgovini na drobno se je vrednost kazalnika zvišala, in sicer s 3 na 4 točke in s 3 na 7 točk. V predelovalnih dejavnostih in storitvah pa je vrednost kazalnika ostala nespremenjena pri -7 oz. pri 15 točkah.

ZAUPANJE V GLAVNIH PANOGAH

Statistični urad je objavil tudi izsledke julijske raziskave o poslovnih tendencah po glavnih sektorjih gospodarstva.

- V predelovalnih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja na mesečni ravni zvišala za dve odstotni točki, po drugi strani pa se je na medletni ravni znižala za eno odstotno točko. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bila nižja za sedem odstotnih točk. Poslovanje v predelovalnih dejavnostih so najpogosteje omejevale negotove gospodarske razmere (tako je odgovorilo 37 odstotkov vprašanih podjetij, za pet odstotnih točk več kot v lanskem juliju), nezadostno tuje povpraševanje (35 odstotkov ali eno odstotno točko več) in nezadostno domače povpraševanje (33 odstotkov, kar je bilo za štiri odstotne točke več).

- V trgovini na drobno je bila vrednost kazalnika zaupanja za štiri odstotne točke višja kot prejšnji mesec in za eno odstotno točko višja kot julija lani, a obenem za sedem odstotnih točk pod dolgoletnim povprečjem. Poslovanje v tej dejavnosti so najbolj omejevali konkurenca v sektorju (to je navedlo 48 odstotkov podjetij, za štiri odstotne točke več kot julija lani), visoki stroški dela (38 odstotkov, za dve odstotni točki več) in nezadostno povpraševanje (25 odstotkov, za eno odstotno točko več). 

- V gradbeništvu se je zaupanje povečalo v vseh treh primerjavah - na mesečni ravni je šel kazalnik navzgor za dve odstotni točki, medletno za štiri odstotne točke in v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za 14 odstotnih točk. Največ podjetij, 50 odstotkov, je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo pomanjkanje usposobljenih delavcev (to je bilo sicer medletno za eno odstotno točko manj). Sledili so visoki stroški dela (38 odstotkov, enako kot julija lani) in visoki stroški materiala (35 odstotkov, za tri odstotne točke več).

- V storitvenih dejavnostih je bila vrednost kazalnika zaupanja za eno odstotno točko nižja kot prejšnji mesec, medletno je ostala enaka, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa se je zvišala za šest odstotnih točk. Poslovanje sta najpogosteje omejevala pomanjkanje delovne sile (34 odstotkov podjetij, za tri odstotne točke manj kot julija lani) in nezadostno povpraševanje (prav tako 34 odstotkov ali za osem odstotnih točk več). V storitvenem sektorju je 30 odstotkov podjetij poslovalo brez omejitev, kar je bilo eno odstotno točko manj kot julija lani.