Spal bom, ko bom umrl. No, malo bolj milo rečeno – za spanec zdaj res nimam časa. Saj se bom naspal po koncu tega obdobja.

Pa veste, da se v resnici ne da naspati na zalogo ali pa za nazaj? Da so dovolj trije dnevi, ko ne spimo, pa se v našem telesu že začnejo dogajati spremembe? Koliko ur pa je sploh treba spati? Nekateri največji umi se radi pohvalijo, da spijo le nekaj ur na dan. Ampak takšno srečo ima v resnici izjemno, izjemno malo ljudi. Ostali bi morali spati. Ker posledice neprespanosti so izjemno hude. In v današnji družbi je vedno več bolezni, ki izvirajo iz pomanjkanja spanca.

Dan ponavadi večina izmed nas začne s kavo. Že to pove dovolj, pravi prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, ki se z motnjami spanja in posledicami ukvarja že desetletja. A kava je še najmanjši problem. Kaj vse počnemo narobe, kaj se dogaja z našim telesom in kam nespanje pelje? Na Ekonomski fakulteti izvajajo raziskave o posledicah nespanja – med lastniki podjetij, medicinskim osebjem, športniki. In podatki so izjemno zgovorni, pravi prof. dr. Matej Černe.

Življenje si moramo razdeliti na tri časovna obdobja: spanje, delo in čas za nas. In če enega od teh začnemo kratiti in krajšati, se bo vse podrlo. In ko se – kaj storiti? Kdaj vemo, da telo ne zmore več, da je vedno več napora in utrujenosti posledica nečesa? Kje se ustaviti in reči: »OK, tako ne gre, začeti moram drugače«? O tem pa Tadej Kreča, ki je izgorel in zdaj verjame, da svoje telo posluša bolje.

O spanju, nespanju in posledicah v tokratnem aktualnem podcastu.