Podjetnik in solastnik dobavitelja električne energije SunContract Gregor Novak v SBC magazinu o izkušnjah pri pogajanjih s kitajskimi poslovnimi partnerji in razumevanju, kako je Kitajska prehitela celoten zahodni svet v ključnih panogah.

Kitajska se neverjetno hitro razvija. Osebno jo kot podjetnik spremljam že več kot petnajst let ter vsako leto opravim vsaj eno ali dve poslovni poti k našim partnerjem.

Kitajska se je popolnoma digitalizirala, od plačilnih sistemov dalje. Z gotovino praktično ne moreš več plačati, vse deluje prek Alipaya. Vse storitve – naročanje hrane, prevoz z Didi (njihovim Uberjem), vlaki in letali – potekajo v obliki mini aplikacij znotraj aplikacij, kot sta WeChat in Alipay. Vhod v parke, trgovine in druge javne točke – vse je digitalizirano znotraj teh dveh velikih koncernov. Svetu so pokazali, da se lahko tak model resnično uveljavi, in vsi, vključno z babicami in otroki, morajo imeti pametni telefon, če želijo sploh kam iti ali plačevati.

Digitalizirali so tudi osebno izkaznico. S telefonom se identificiraš kot z uradnim dokumentom, z njim greš na vlak in letalo – vse samo s telefonom. Včasih se zdi skoraj grozljivo, koliko vsega se skriva v telefonu, a hkrati je izjemno učinkovito. Ni več fizičnega nakupa vozovnic, vse poteka prek spleta. S telefonom odkleneš vrata, vstopiš na železniško postajo, deset minut pred vlakom te spustijo na peron – vse je digitalno in organizirano.

Glavne dele Kitajske so povezali s hitrimi vlaki, ki vozijo 300 kilometrov na uro ali več. S tem so čas potovanj skrajšali za več kot polovico. Vlaki so točni na 30 sekund in ustavijo se na 30 centimetrov natančno. Ni zamud. Vlak se na postaji ustavi za dve minuti in potuje naprej. Ljudje se postavijo v vrste, ker točno vedo, kje je njihov sedež in kateri vagon jih čaka. Popolnoma organiziran sistem. Tudi letalski promet je razvit, a vlaki so res vrhunska rešitev. V Evropi imamo sicer hitre vlake, a recimo v Nemčiji beležimo stalne zamude. Na Kitajskem jim je v precej večjem obsegu uspelo ustvariti zanesljivo, brezhibno logistiko.

Letos sem na poti obiskal večja mesta: začel sem v Nandžingu, nadaljeval po večjih mestih v provinci Jiangsu, tudi v Suzhou, nato pa se odpravil proti Šanghaju, Ningboju, Hangčouju in drugim. Zaključil sem v Shenzhenu, od koder sem se vračal domov. Potovanje me je vodilo skozi osrednji del Kitajske, ki je najbolj razvit na področju fotovoltaike in baterijskih sistemov, ter naprej proti jugu, kjer je jedro kitajske elektronike in baterijske industrije.

Kitajska je ogromno vložila v fotovoltaiko in litij-ionske baterijske sisteme. Tovarne so predimenzionirane – njihova proizvodna zmogljivost na področju obnovljivih virov energije, predvsem fotovoltaike in baterij, je tako visoka, da svet tega preprosto ne more absorbirati. Proizvajalci lahko izdelajo trikrat več, kot lahko svet trenutno kupi. Zaradi tega so se cene fotovoltaičnih modulov lani izjemno znižale. Država je morala celo posredovati z ukrepom, ki dobaviteljem prepoveduje nadaljnje zniževanje cen – saj so številni začeli prodajati pod stroškovno ceno, le da bi proizvodnjo ohranili aktivno.

V takšni nevzdržni situaciji se znajdejo tudi največji. Podjetje LONGi, eno največjih na svetu, je lani ustvarilo več kot milijardo evrov izgube. A podjetje je dovolj močno, da to prenese. Takšne so razsežnosti. Čeprav delajo z izgubo, je to še vedno manj škodljivo, kot če bi proizvodnjo ustavili.

Kako Kitajska prevzema globalno vodstvo

Kitajska je lani postavila več sončnih elektrarn kot ves preostali svet skupaj. Sama je prispevala več kot 335 gigavatov oziroma 56 odstotkov vseh fotovoltaičnih inštalacij na svetu. Verjame v zeleni prehod in investira v najcenejše vire električne energije.

Ima izjemne kapacitete za proizvodnjo litij-ionskih baterij in intenzivno razvija tudi nove tehnologije: t. i. solid-state baterije ter natrijeve baterije, ki so še varnejše in ognjevarne. Čeprav natrijeve baterije trenutno še niso konkurenčne – so težje, masivnejše in dražje –, je natrij poceni in dostopen. Kitajska že ima dve gigatovarni za proizvodnjo natrijevih baterij. Te nove tehnologije torej prihajajo.

Dolgo se je govorilo, da ne bo dovolj litija za električna vozila. A dejstvo je, da ga je dovolj; več ga je na voljo, kot ga svet trenutno lahko uporabi. Kitajska ga zna pridobivati.

Kitajci delujejo po celotni verigi. Rudo pridobivajo tako iz Latinske Amerike, kjer imajo zakupljene rudnike, kot iz Afrike, kjer so investirali ogromna sredstva in si zagotovili trajen dostop. Medtem ko sta Evropa in Amerika ta ključni trenutek prespali, je Kitajska celotno verigo prevzela v svoje roke.

Ta podjetja znajo iz surovine narediti vrhunske litij-ionske baterije. Največji proizvajalec na svetu je CATL, ki deluje večinoma v Fujianu, sledi mu BYD iz Shenzhena, nato EVE Energy, prav tako iz Kitajske. Med prvimi petimi proizvajalci litij-ionskih baterij na svetu ni niti enega, ki ne bi bil kitajski. In vsi ti proizvajalci imajo tudi najnaprednejšo tehnologijo.

Kitajska je s tehnološko dovršenostjo, politično spretnostjo in ekonomskim pristopom prehitela ves svet. Konkurenca ji ne more slediti. Evropa nima niti enega rudnika litija – edini pomemben potencial je v Ukrajini, ki je trenutno pod rusko okupacijo. Tudi tehnologije, ki jih je nekoč imela Evropa, so Kitajci nadgradili. Danes so tehnološko na veliko področjih svetlobna leta pred Evropo in ZDA.

Evropa lahko kvečjemu še kaj sestavi – vendar iz komponent, kupljenih na Kitajskem. Evropska zakonodaja proizvodnjo dodatno zaplete, zato ostane le še možnost storitvene ali nišne proizvodnje. Žal v tem segmentu Kitajcem nihče več ne more konkurirati.

In to ni omejeno le na energetiko. Enako velja za mobilnost. Kitajska je tudi na področju elektromobilnosti prevzela vodilno svetovno vlogo. Evropsko avtomobilsko industrijo je prehitela – in, žal, tudi deklasirala.

Kaj vse je še povedal Novak, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, ki prinaša tudi številne druge navdihujoče poslovne zgodbe, strokovne intervjuje in uporabne nasvete. Magazin SBC je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.