Izbrani nasveti
•01. Junij 2025
"Tehnološke rešitve so nujne, a same po sebi ne bodo zadostovale. Elon Musk razume, da na Zemlji nimamo dovolj virov, zato želi osvojiti Mars – je sodobni konkvistador, ki ne priznava omejenosti našega planeta. A resničnost je drugačna. Prihodnost človeštva je mogoča le z zelenim prehodom, ki zahteva temeljno spremembo, če ne celo ekološko spreobrnjenje, v našem odnosu do narave."
O tem, kako lahko podjetja, univerze in družba skupaj ustvarijo trajnostno prihodnost, v pogovoru za SBC magazin s strokovnjakom za okoljsko pravičnost dr. Petrom Rožičem, politologom, jezuitom in članom Univerze Oxford. V svojem delu povezuje akademske raziskave, poslovne prakse, delo za pravičnost in duhovne razsežnosti iskanja odgovorov na ključna okoljska vprašanja našega časa.
Kako aktualen je še zeleni prehod?
Dolgoročno brez zelenega prehoda preprosto ne gre. Ne le zaradi omejenih virov, temveč tudi zato, ker naš trenutni globalni ekonomski model ne upošteva dolgoročnih ekoloških posledic. Ideja, da bo tehnološki napredek sam po sebi rešil vsa okoljska vprašanja, je nepopolna in nevarna iluzija.
Celostna oziroma integralna ekologija ne zavrača tehnoloških rešitev, ampak opozarja, da morajo biti podprte s spremembo vrednot in načina življenja.
Sprememba se začne pri posameznikih, nato preide na skupnostno raven – v mestih, krajevnih skupnostih, društvih in podjetjih – in nazadnje doseže sistemsko raven, od držav in mednarodnih organizacij do evropskih in multilateralnih dogovorov.
Ne moremo preprosto iskati vedno novih virov drugje. Tehnološke rešitve so nujne, a nezadostne. Elon Musk, velik podpornik ameriškega predsednika, razume, da na Zemlji glede na trenutne ekonomske modele in neobrzdano potrošnjo nimamo dovolj virov. Zato želi osvojiti Mars.
Musk je sodobni konkvistador. On ne upošteva potreb ljudi in skupnosti, ki so neposredno odvisne od teh virov, in ne priznava njihovih omejitev. Kolonizacija Marsa ne bo rešila našega odnosa do Zemlje niti našega odnosa do soljudi.
Zeleni prehod ni le tehnološki izziv, ampak civilizacijski premik, ki vključuje tudi moralno odgovornost do prihodnjih generacij.
Kako lahko podjetniki prispevajo k povezovanju okoljskih, družbenih in duhovnih dimenzij trajnostnega razvoja?
Podjetja imajo ključno vlogo pri povezovanju teh vidikov. S svojimi strategijami in korporativno kulturo lahko neposredno vplivajo na trajnostni razvoj ter spodbujajo inovacije v okviru zelenega prehoda, kjer je na voljo veliko sredstev.
Njihov prispevek se kaže v vlaganju v okoljsko učinkovite tehnologije, zmanjševanju okoljskega in ogljičnega odtisa ter krepitvi družbene odgovornosti in blaginje – tako zaposlenih kot širše skupnosti.
Za integralno ekologijo je ključno tudi, da podjetja razumejo trajnost ne le kot poslovno priložnost, ampak kot del širše družbene odgovornosti. Bolj ko se podjetja usmerjajo k ekološkemu preoblikovanju, večji zgled dajejo svojim zaposlenim, partnerjem in strankam.
Dobiček in trajnost nista v nasprotju – podjetja, ki razumejo dolgoročne učinke svojih praks, so uspešnejša tudi v ekonomskem smislu.
Kakšen avto vi osebno vozite?
Nimam avta, vozim kolo. S kolesom se odpeljem 110 kilometrov do Londona, kjer mesečno mašujem za slovensko govorečo skupnost.
Kakšen je vaš ogljični odtis?
Velik. Zaradi mednarodnih sodelovanj poskušam včasih potovati bolj trajnostno – na primer v Rim grem z vlakom, kar traja tri dni. Če sem zdrav, je to odlična vožnja, ker se lahko vmes ustavim pri prijateljih v Parizu in Ženevi ter opravim še nekaj dela. Res pa je, da se prioritete sčasoma spremenijo in življenje postane drugačno.
Za primerjavo, en odstotek najbogatejših Zemljanov – približno 77 milijonov ljudi – povzroči skoraj toliko emisij kot najrevnejših 66 odstotkov svetovne populacije skupaj. Njihov ogljični odtis je posledica luksuznega življenjskega sloga, pogostih letalskih potovanj in večje porabe energije.
Še skrajnejše je pri 0,1 odstotka najbogatejših, katerih transportne emisije – zaradi zasebnih letal, jaht in luksuznih avtomobilov – daleč presegajo letni ogljični odtis na stotine povprečnih Zemljanov.
Elon Musk, ki zagovarja trajnost, letno s svojim zasebnim letalom povzroči vsaj dva tisoč ton CO₂, kar je tisočkrat več kot povprečen Zemljan in več kot celotni življenjski izpusti povprečnega Evropejca. Njegov primer ponazarja paradoks med tehnološkim optimizmom in dejanskimi trajnostnimi praksami.
Moja osebna ocena je, da na leto ustvarim vsaj okoli od pet do deset ton izpustov CO₂ s potovanji, kar je sicer manj od povprečnega državljana Združenega kraljestva ali ZDA, toda preveč za trajnostno pravičen razvoj.
Toda če želimo doseči cilje pariškega sporazuma, bi moral posameznik ustvariti vseh izpustov manj kot dve toni letno. Seveda pa je individualna odgovornost le del rešitve – potrebne so družbene in sistemske spremembe v industriji in na splošno.
Kaj vse je še povedal Rožič, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, ki prinaša tudi številne druge navdihujoče poslovne zgodbe, strokovne intervjuje in uporabne nasvete. Magazin SBC je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.