Ob Svetovnem dnevu okolja, ki ga po svetu obeležujemo 5. junija, agencija Mediana objavlja rezultate raziskave Win Worldwide o osebni odgovornosti in odgovornosti vlad pri skrbi za okolje, pa tudi zaupanju splošne javnosti v korporativno družbeno odgovornost.

S trditvijo “verjamem, da lahko moje vedenje izboljša okolje” se globalno strinja ali popolnoma strinja kar 85 % vprašanih. Od zadnjega merjenja v 2021 je delež narasel za 5 odstotnih točk. V Evropi je nižji (80 %), najvišji je v azijsko-pacifiški regiji (89 %) in Afriki (88 %). Največji optimizem glede osebnega vpliva izražajo prebivalci Vietnama (99 %), v Evropi pa prebivalci Srbije (92 %). Na drugi strani lestvice so prebivalci Švedske najmanj prepričani o vplivu svojega vedenja (64 %), kar kaže na pomembne razlike v dojemanju osebne odgovornosti med regijami. Slovenija je z 81 % podpovprečna glede na globalno povprečje, a višje od evropskega, medtem ko nadpovprečno strinjanje izražajo prebivalci Srbije (92 %) in Hrvaške (88 %).

Podatki kažejo, da se več kot polovica vprašanih (55 %) globalno strinja s trditvijo, da vlade sprejemajo potrebne ukrepe za skrb za okolje, kar predstavlja pomembno rast za 11 odstotnih točk v primerjavi z letom 2024. Strinjanje je najvišje med mladimi (60 % pri starosti 18–24 let) in najnižje med starejšimi (44 % pri 65+), kar nakazuje generacijske razlike v zaupanju do državnih okoljskih politik. Zanimiv je tudi obratni trend glede na izobrazbo – višje kot je izobrazba, manjši je delež strinjanja, kar lahko kaže na večjo kritičnost izobraženih posameznikov.

Regionalno izstopa Afrika (86 % strinjanja), medtem ko Evropa močno zaostaja (41 %), kljub temu da se je delež v primerjavi z letom 2024 (33 %) bistveno povečal. Ekstremna primera sta Tajska z skoraj popolnim strinjanjem (98 %) in Srbija ter Norveška z najnižjim (25 %). Slovenija se z 42 % strinjanjem giblje nekoliko nad evropskim povprečjem, Hrvaška (26 %) pa med najmanj zaupljivimi državami glede okoljskih politik vlad. Ti rezultati kažejo na široke razlike v dojemanju vladnega delovanja, ki so odvisne tako od geografske regije kot tudi demografskih značilnosti.

Podatki kažejo, da javnost ostaja skeptična do družbene odgovornosti podjetij. Globalno le 22 % vprašanih meni, da večina podjetij resnično deluje družbeno odgovorno in trajnostno, čeprav vidimo precejšnjo izboljšanje v primerjavi z letom 2022, ko je bilo tega mnenja le 16 % vprašanih. Največ ljudi (43 %) verjame, da podjetja zgolj ustvarjajo vtis odgovornosti, medtem ko 22 % meni, da podjetij družbena odgovornost sploh ne zanima.

Najvišje zaupanje v podjetja prihaja iz azijsko-pacifiške regije (33 %), kjer izstopa Kitajska s kar 61 % strinjanjem. Najmanj zaupanja izkazujejo prebivalci Bližnjega vzhoda in Severne Afrike (11 %). Evropa zaostaja z zgolj 16 % tistih, ki verjamejo v iskrenost podjetij, kar dodatno potrjuje podatek, da skoraj polovica Evropejcev (49 %) meni, da gre predvsem za ustvarjanje videza.

V naši regiji so številke še nižje: v Sloveniji v resnično družbeno odgovorno in trajnostno delovanje podjetij verjame le 10 % prebivalcev, v Srbiji in na Hrvaškem celo zgolj 6 %. Največje zaupanje v Evropi beleži Švedska (27 %), a je to še vedno pod globalnim povprečjem. Ti rezultati kažejo na široko razširjeno nezaupanje v iskrenost podjetniških trajnostnih pobud.