Analiza podatkov Eurostata za leto 2024 prikazuje spremembe v dinamiki med plačami in davčnimi obremenitvami zaposlenih po Evropi. Medtem ko so nekatere države doživele ugodnejše razmerje med rastjo realnih plač in spremembami davkov, se je v drugih, vključno z Italijo in Slovenijo, znatno povečala povprečna osebna davčna stopnja, kar je vplivalo na kupno moč, poroča Delo.

Povprečna osebna davčna stopnja, ki vključuje dohodnino in prispevke zaposlenih za socialno varnost, se je v letu 2024 med državami EU občutno razlikovala. Po podatkih Eurostata je največje povečanje te stopnje doživela Italija, za 7,5 odstotka. Slovenija se je uvrstila na drugo mesto med državami z najvišjo rastjo, saj se je njena povprečna osebna davčna stopnja povečala za 4,9 odstotka. Sledili sta Estonija s 4,8-odstotnim povečanjem in Češka s 4,7-odstotnim.

Razlika med realno rastjo plač in spremembo davkov se izračuna kot realna rast plač pred obdavčitvijo, zmanjšana za spremembo povprečne osebne davčne stopnje. Ta kazalnik nudi vpogled v pritisk davčnih sprememb na realne plače. Največja negativna razlika je bila v Italiji (–4,8 odstotne točke), kar je posledica 7,5-odstotnega dviga povprečne osebne davčne stopnje in 2,7-odstotne realne rasti plač pred obdavčitvijo. Negativne vrednosti so imele tudi Estonija (–2,2 odstotne točke), Češka (–1,1), Francija (–1,0), Grčija (–0,9), Belgija (–0,7) in Španija (–0,3).

Slovenija je z vrednostjo +0,3 odstotne točke imela minimalno pozitivno razliko. Realna rast plač pred davki (5,2 odstotka) je komaj presegla dvig povprečne osebne davčne stopnje (4,9 odstotka).

Največje pozitivne razlike so imele Portugalska (+12,7 odstotne točke), Turčija (+11,6) in Združeno kraljestvo (+10,2). 

Slovenija z eno največjih rasti davčnega primeža tudi med članicami OECD

Že v začetku maja so prišli za Slovenijo zelo neugodni podatki OECD. Davčni primež oziroma delež bremena davkov in socialnih prispevkov v celotnem strošku dela za samskega delavca se je lani zvišal v nekaj več kot polovici držav članic OECD, najbolj v Italiji in Sloveniji.

Najvišjo rast davčnega primeža je OECD opazila v Italiji (1,61 odstotne točke), kjer se je povprečna plača leta 2024 dvignila nad prag, do katerega velja znižana stopnja prispevkov za socialno varnost.

Višja kot za eno odstotno točko je bila ta rast le še v Sloveniji (1,44 odstotne točke), in sicer zaradi uvedbe pavšalnega obveznega prispevka za zdravstveno zavarovanje zaposlenih, je zapisala OECD.

Stališče SBC:
Kot smo v SBC že večkrat opozorili, v zadnjem obdobju praktično ne mine dan, ko ne bi Slovenija iz tujine dobila signala o zgrešenosti naše gospodarske politike. Sprašujemo se, koliko dokazov premier Robert Golob in njegovi ministri še potrebujejo, da bodo dojeli, kakšno škodo delajo državi. 

Potem ko nas je pred tedni presenetila novica o največjem padcu BDP v Evropi, Sloveniji grozi tudi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto po privlačnosti držav v srednji in vzhodni Evropi, čeprav smo bili še lani prvi. Med glavnimi negativnimi dejavniki Slovenije so davčne obremenitve, visoki stroški dela, pomanjkanje delovne sile, zapleteni upravni postopki in nepredvidljivost gospodarske politike. To niso besede SBC, pač pa nemških vlagateljev.

Slovenke in Slovence je nedavno zabolela tudi informacija, da je naša država po podatkih Evropskega statističnega urada ena najbolj požrešnih v Evropski uniji. Z davki in prispevki nam pobere enega največjih deležev od bruto plače na stari celini. Zaposleni brez otrok dobi pri nas izplačanega zgolj 64,4 odstotka bruto osebnega dohodka. Manjši delež dobijo le še v petih državah.