Javnofinančni primanjkljaj je v prvem letošnjem četrtletju znašal 545 milijonov evrov, kar predstavlja 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je bil višji kot pred letom dni, ko se je ustavil pri 94 milijonih evrov oz. 0,6 odstotka BDP. Nominalno se je zvišal tudi javni dolg, v deležu BDP pa je malenkost padel.

Slovenija je tako po prvem presežku po 19 četrtletjih, ki ga je ustvarila med lanskim oktobrom in decembrom, spet poslovala s primanjkljajem.

Rast skupnih izdatkov države je bila za 6,2 odstotne točke višja od rasti skupnih prihodkov, so sporočili iz Statističnega urada RS. Javnofinančni prihodki so namreč v letu dni porasli za 4,8 odstotka na 7,4 milijarde evrov, odhodki pa za 11 odstotkov na nekaj manj kot osem milijard evrov.

Rast skupnih prihodkov je bilo zaznati sedemnajsto četrtletje zapored. Tudi tokrat so jih najbolj povečali socialni prispevki - od tistih pred letom dni so bili višji za 186 milijonov evrov oz. za 6,6 odstotka.

Davčni prihodki so se povečali za 144 milijonov evrov oz. za 4,3 odstotka. Med njimi je bilo najvišjo rast opaziti pri tekočih davkih na dohodke in premoženje, in sicer so se od prvega četrtletja lani povečali za 6,1 odstotka.

Prihodki od obresti so se zmanjšali prvič po dvanajstih četrtletjih, in sicer za 13,8 odstotka.

Med skupnimi izdatki države so se v prvem četrtletju na medletni ravni nominalno najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 269 milijonov evrov oz. za 9,1 odstotka. Sredstva za zaposlene so bila višja za 227 milijonov evrov oz. za 12,2 odstotka.

Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se zvišali za 70 milijonov evrov oz. za 8,8 odstotka, izdatki za obresti pa za 69 milijonov evrov oz. za 49 odstotkov.

Konsolidirani bruto dolg države je konec marca znašal 47,1 milijarde evrov, s čimer je bil za 1,6 milijarde evrov višji kot pred letom dni in za 2,2 milijarde evrov višji kot konec lanskega decembra. V deležu BDP se je v letu dni znižal za 0,1 odstotne točke na 69,9 odstotka.

Dolg države na centralni ravni je znašal 46,1 milijarde evrov oz. 68,5 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 1,2 milijarde evrov oz. 1,7 odstotka BDP. Prvič po petnajstih četrtletjih sta imeli dolg tudi zdravstvena in pokojninska blagajna, znašal je 46 milijonov evrov oz. 0,1 odstotka BDP.

Inflacija junija spet nad dvema odstotkoma

Cene življenjskih potrebščin so se junija v medletni primerjavi okrepile za 2,2 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot maja. Medletna inflacija se je tako vrnila nad dva odstotka. Glede na začetek leta so bile cene konec junija višje za 2,6 odstotka. Na mesečni ravni je bila inflacija junija pri 0,8 odstotka.

K junijski medletni inflaciji so največ, 1,2 odstotne točke, prispevale podražitve hrane in brezalkoholnih pijač. Cene v tej skupini so se zvišale za 6,7 odstotka. Z 0,4 odstotne točke so sledile podražitve v restavracijah in hotelih (5,0 odstotka). Po 0,2 odstotne točke so dodale podražitve v skupinah alkoholne pijače in tobak (4,1 odstotka), zdravstvo (3,7 odstotka) ter rekreacija in kultura (2,4 odstotka), je objavil statistični urad.

Po drugi strani so se cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo znižale za 1,5 odstotka ter inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke.

Cene življenjskih potrebščin so se od začetka leta do konca junija zvišale za 2,6 odstotka. V enakem obdobju lani je bila letna rast cen v prvem šestmesečju 2,3-odstotna. Povprečna medletna inflacija v obdobju od januarja do junija je bila medtem pri 2,0 odstotka.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila junija 2,5-odstotna. Mesečna rast cen po tem indeksu je znašala 0,6 odstotka.