"Priložnost za Slovenijo še ni zamujena! Imamo dve možnosti: ali bomo še naprej sanjali ali pa se bomo soočili z realnostjo. Verjamem, da bomo podjetniki v sodelovanju z akademsko sfero našli prave usmeritve in iztočnice, ki bodo obrnile negativne trende ter popeljale Slovenijo naprej, predvsem pa navzgor," je na posvetu z naslovom Zakaj Slovenija zaostaja za primerljivimi državami EU? dejal podpredsednik SBC Igor Akrapovič. 

Posvet sta organizirala Svet za razvoj pri SAZU in Inženirska akademija Slovenije (IAS).

Kot je dejal Akrapovič, imamo v zgodovinskem razvoju našega časa res neskončno srečo, saj smo uspeli ustvariti svojo državo. Verjetno se tega dejstva ne zavedamo dovolj. Poleg našega odločnega upora v pravem zgodovinskem trenutku in prebiscitu, ki je sledil in sovpadal z razpadom Jugoslavije, je šlo tudi za splet izjemnih zgodovinskih okoliščin, ki so nam to svobodo omogočile. 

“A ta svoboda ni večna, tudi ne samoumevna. Živimo namreč v izjemno kompetitivnem globalnem svetu, ki ne dopušča in ne odpušča napak,” je poudaril Akrapovič. Za uspeh osamosvojitev ni dovolj, potrebno bo mnogo več. 

V nadaljevanju preberite, kaj vse je še povedal Igor Akrapovič.

Kako otroku uničiti sanje

Opisal bom dogodek, ki sem ga doživel pred 15. leti. Ko sem izstopal iz avtomobila, se mi je približevala mlada družina - mati, oče ter hčerka in sin, oba stara kakih 8, 9 let. "Oči, poglej kakšen lep avto. Kdaj bom jaz imel takega?" se je oglasil sin. In odgovor očeta? "Sin, moral boš veliko jesti, da boš hitro zrastel, ker potem boš lahko veliko kradel. In potem si boš lahko tak avto tudi kupil."

Iz oči v oči smo se gledali in moram priznati, da sem obnemel. To je bil primer, kako odvzeti svojemu otroku sanje in ga potencialno tudi kriminalizirati, vse samo zato, da se dokaže, da se ne da. Mirno lahko postavim tezo, da gre seveda samo za izjemno slab izgovor. Veliko je takih, ki malo prispevajo in potem veliko zahtevajo. 

Glede na odlično geostrateško pozicijo naše države, socialno okolje in možnosti praktično brezplačnega izobraževanja vam lahko zagotovim ravno obratno: da se uspeti na zelo različne načine, tudi brez formalne izobrazbe. Dokaz za to sva moja malenkost in Joc Pečečnik, ki sva oba zaključila elektrotehniško šolo. Na drugi strani pa sta dr. Jure Knez in dr. Marko Bitenc, oba visoko izobražena. Vsak smo šli po svoji poti, ki pa je imela skupen cilj. Biti najboljši v svoji dejavnosti. Premagovati samega sebe in lastne omejitve. Kajti meja ni, so pa vsekakor v naših glavah. In to je tema, ki bi jo danes želel izpostaviti. 

Na eni strani imamo podjetniško razmišljanje: kako in na kakšen način po poti ustvarjanja. In njegov antipod, zelo preprosto - zakaj ne po tej poti? Ugotavljam, tudi na podlagi lastnih izkušenj, da gre družbena klima eksponentno navzdol. Neodzivnost politike in medijev, ko premier in poslanci naganjajo podjetnike z bajoneti v morje, ko se znani obraz z RTV-ja jasno opredeli, da se kapitalizma ne da zregulirati brez nasilja in da je za bogastvom zločin. "Ni potrebno metati kamnov v vsakega psa, ki laja na tebe, kajti tako nikoli ne boš prišel do cilja." To je eden od modrih citatov Winstona Churchilla.   

Po vseh teh letih od osamosvojitve se moramo ponovno odločati o temeljnih postulatih naše družbene paradigme, idej in posledično nujno potrebnih sprememb. Življenje v virtualni podobi Matrice, skupine ljudi, ki so priklopljeni in popolnoma odvisni od države, socialna stanovanja, enakost v revščini, razen seveda za nekatere. Konec podobnega sistema smo že enkrat videli, doživeli in občutili tisti malce starejši ob brutalnem razpadu prejšnje države. 

Pred nami je težka naloga

Slovenci si zaslužimo več, saj verjamem, da je med nami izjemno veliko posameznikov, ki želijo samoiniciativno prispevati družbi - svoje znanje, čas, ugled ter nekateri tudi potrebna finančna sredstva. Ne bo hitro in ne bo enostavno. Čaka nas vsaj nekaj let intenzivnega prestrukturiranja države in njenih podsistemov, da se krivulja prostega pada obrne. Nato se lahko pravo delo šele prične. 

Svet stoji na mladih in prav samo in izključno zaradi mladih, naših otrok in vnukov stojim danes tukaj pred vami. Ko rečem mladi, menim, da bi se morali vsekakor najprej fokusirati na šolski sistem, ki je bil nekoč relativno dober. A žal danes na krilih ekstremno permisivne, tako imenovane woke vzgoje, ki nam jo vsiljujejo s strani ogromnih globalističnih korporacij netransparentno financirani posamezniki ter celo naša država – beri: davkoplačevalci – deluje kot anahronističen sistem, ki razpada pred našimi očmi. Zaradi domnevne prezahtevnosti šole se napada učitelje. Na eni strani starši v sistem vstopajo z odvetniki v osnovne, srednje šole, celo na univerze. Na drugi strani so nemočni učitelji, ki so jim vzeli ključni vzgojni del izobraževanja – vrednote, brez katerih se mlad človek ne morem razviti v odraslo ter moralno razsodno in odgovorno osebo.

To je za mene osebno prvo in verjetno eno od najpomembnejših poglavij v mozaiku izjemno obsežnega programa Uspešna Slovenija, ki ga pripravljamo v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov. Verjamem, da bomo podjetniki v sodelovanju z akademsko sfero našli prave usmeritve in iztočnice, ki bodo obrnile negativne trende ter popeljale Slovenijo naprej, predvsem pa navzgor. Priložnost še ni zamujena! Za konec pa še enkrat: imamo dve možnosti. Red pill – real world (soočenje z resničnostjo, op. a.). Ali pa blue pill - dream world! (sanjaštvo in zatiskanje oči, op. a.). O teh dveh možnostih bodo odločali volivci čez približno 9 mesecev. Pa ne samo oni, tudi mi, podjetniki.