Sloveniji grozi manj zanimanja med nemškimi vlagatelji, kaže raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice. Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto najbolj privlačnih držav v srednji in vzhodni Evropi, lani je bila na prvem mestu. Med glavnimi negativnimi dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev in visoki stroški dela. 

Slovenija ima v okviru regije srednja in vzhodna Evropa "mešan profil". Na eni strani je vodilna na področjih, kot so digitalizacija in inovacije, na drugi strani pa ima po oceni nemških podjetij eno največjih davčnih obremenitev v regiji, je izsledke raziskave na današnji novinarski konferenci v Ljubljani strnila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) Dagmar von Bohnstein.

Sodelujoči v raziskavi so Slovenijo uvrstili na deveto mesto lestvice najbolj privlačnih poslovnih lokacij v regiji srednje in vzhodne Evrope, na kateri je 15 držav. Lani so jo uvrstili na prvo mesto.

V raziskavi, ki so jo izvedli marca letos in je zajemala 108 podjetij, so sodelujoči izpostavili enake negativne dejavnike kot v preteklih raziskavah. Glavni negativni dejavniki ostajajo visoka davčna obremenitev, visoki stroški dela, pomanjkanje delovne sile, zapleteni upravni postopki in in nepredvidljivost gospodarske politike.

Kot ugotavljajo v zbornici, se pomanjkanje delovne sile in rast stroškov dela kažeta kot največji oviri za nadaljnji razvoj.

"Slovenija ostaja visoko ocenjena poslovna lokacija, zlasti zaradi učinkovite digitalne infrastrukture in okolja, ki spodbuja inovacije. Kljub temu pa obstaja resno tveganje, da bo država zaradi kroničnih lokacijskih pomanjkljivosti postopoma izgubila svojo privlačnost za tuje vlagatelje," je opozorila von Bohnstein.

Med sodelujočimi bi 80 odstotkov podjetij ponovno izbralo Slovenijo za naložbeno lokacijo. Po besedah von Bohnstein ta rezultat na prvi pogled ne deluje slabo, a ko se ga primerja z nekaterimi drugimi državami, kot sta Bolgarija in Češka, kjer deleža znašata po 95 in 91 odstotkov, ni dovolj dober.

Razmišljajo o selitvi na Hrvaško in Madžarsko

O selitvi regionalnega sedeža v drugo državo Jadranske regije razmišlja 17 odstotkov podjetij. Od tega jih največ kot alternativo vidi Hrvaško in Madžarsko.

Okoli tretjina vprašanih podjetij prav tako načrtuje zmanjšanje naložb v Slovenijo. četrtina pa jih namerava zmanjšati število delovnih mest.

Po oceni člana upravnega odbora AHK Slovenija in direktorja družbe Siliko Andraža Brodnjaka je z vidika visoke davčne obremenitve težko očitati tujim podjetjem, če izbirajo druge lokacije.

Treba bi bilo razmisliti, na kakšen način doseči, da se jih bolj pritegne," je poudaril. S sprostitvijo določenih birokratskih in davčnih omejitev bi bile stvari po njegovi oceni lahko veliko boljše.

Von Bohnstein ob tem slovenskim odločevalcem priporoča, da prisluhnejo zasebnemu gospodarskemu sektorju in so z njim v aktivnem dialogu.

Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Lani je blagovna menjava med državama znašala 14,7 milijarde evrov. V Nemčijo je bilo lani usmerjenih skoraj 12 odstotkov celotnega slovenskega izvoza, kar Nemčijo postavlja na drugo mesto med izvoznimi trgi Slovenije, so še spomnili na konferenci.