Manj žuželk, nič več smrek v naših gozdovih, pozabimo na smučanje v gorah...

Da se narava okoli nas izjemno hitro spreminja, beremo in poslušamo dnevno. Pa to zares občutimo? Ali v to verjamemo in zato ukrepamo? Prejšnji teden je svoj 99-i rojstni dan praznoval sir David Attenborough, legendarni televizijski ustvarjalec, raziskovalec, opazovalec – in pričevalec sprememb na našem planetu. S kamero je začel raziskovati živalski in rastlinski svet v 50-ih letih prejšnjega stoletja. 70 let skrbi, da vidimo izjemne lepote našega planeta. A zadnja leta tudi, kako velike spremembe se dogajajo.

Ampak saj pri nas pa ni tako slabo, kajne? Smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, imamo “preveč” medvedov, risa smo vrnili v naravo. Snega pozimi resda ni veliko, a so poletja zato bolj dolga. Kaj je lažje, iskati opravičila ali se resno vprašati po vzrokih in slišati, kaj vse bodo posledice?

Poglejmo nekaj številk: biomasa letečih žuželk je v 20 letih upadla za več kot 75 %. Število ptic na kmetijskih območjih se je zmanjšalo za več kot tretjino. Rastline cvetijo tudi do štiri tedne prej, opraševalci zamujajo. Svetovna temperatura se je dvignila za 0,5 °C, v Sloveniji pa za več kot 2 °C od industrijske dobe. Poplave 2023 niso bile naključje – so del trenda.

Kakšen planet bomo pustili svojim otrokom? O tem brez olepševanja govorimo v podcastu z izjemnimi gosti:

- dr. Mateja Kišek Vovk – strokovnjakinja za gozdno genetiko in dendrologijo

- dr. Davorin Tome – ornitolog, naravovarstvenik, fotograf

- Gregor Vertačnik – klimatolog z Agencije RS za okolje