O stresu, izgorelosti in paničnih napadih na delovnem mestu ter o tem, kako razviti odpornost nanje, smo se za SBC magazin pogovarjali s psihologinjama dr. Niko Pušenjak in Tino Burger.

Stres je odgovor na grožnjo in je evolucijsko gledano naš preživetveni mehanizem, težava pa nastane, ko ga je preveč in telo klone pod težo pritiska. Zato je pomembno, da se ga naučimo prepoznati in se na pritisk primerno odzvati, poudarjata psihologinji dr. Nika Pušenjak in Tina Burger.

Tri četrtine zaposlenih na delovnem mestu izkusijo stres, skoraj 40 odstotkov pa jih navaja visoko stopnjo stresa, je leta 2023 ugotovila ena od globalnih raziskav.

Sprožilec stresa je lahko zunanji ali notranji. Notranji stres povzročajo t. i. kognitivni stresorji, to so naša pričakovanja in cilji – poklicni in zasebni. Ker se bojimo, da jih ne bomo dosegli, se telo nanje odzove s tesnobo in stresom, upade koncentracija, zmanjša se hitrost odzivov, poslabšata se mobilizacija energije in natančnost.

Pri športnikih je pogost strah pred neuspehom, saj ko dosežejo neko raven, želijo na njej vsaj ostati in še rasti. Vendar ne gre vedno vse po načrtih, saj se – kljub vloženemu trudu – lahko spremeni bioritem, pride do poškodb ali padca forme. Treba je ločevati osebnostno čvrstost ter sposobnost sprostiti in umiriti se, razložita sogovornici iz podjetja Larus Inventa, ki sta specializirani za uporabno psihofiziologijo po metodi bio- in nevrofeedbacka.

»Ljudje pogosto ne vemo, v kakšnem stanju smo, po navadi prepoznamo le izjemni stres. Če imamo daljši čas povečano raven aktivacije, naše žleze ne morejo v nedogled proizvajati stresnih hormonov. Zato se iztrošijo, pride lahko do psihološkega zloma in izgorelosti,« pove dr. Nika Pušenjak.

V nevarnosti so zlasti perfekcionisti, ljudje, ki v službi ne znajo reči ne in se želijo pred drugimi dokazati kot zanesljivi in odlični sodelavci. Posebej pogosti so primeri moških v 30. letih, ki ne zmorejo več pritiska.

Pri preobremenjenih ljudeh se lahko pojavijo tudi panični napadi

»Prišli so v neko življenjsko obdobje, ko dobijo pomembno službo, doma imajo mlado družino, gradijo hišo in kar naenkrat jim začne življenje pokati po šivih. Pojavijo se težave, na primer tresavica, migrene, slabost, tudi jecljanje – stvari, ki jih prej nikoli niso doživeli, ker so fiziološko zdravi, zato ne vedo, kaj se z njimi dogaja,« opisuje Tina Burger.

Pri preobremenjenih ljudeh se lahko pojavijo tudi panični napadi, takrat začne telo dobesedno noreti, dihanje postane pospešeno, zviša se srčni utrip, srce začne razbijati. Občutek je, kot bi imel infarkt.

Panični napadi so pogosto posledica nakopičene anksioznosti in strahov. »Gre za seštevek travmatičnih izkušenj, ki so shranjene v jedru amigdale, posebne možganske strukture, ki povezuje čustva z odzivi in je ključnega pomena za naše preživetje. Amigdala deluje samostojno in v okolju išče asociacije, ki spominjajo na pretekle travmatične izkušnje, nato se vklopi. Panični napadi se pogosto dogajajo ljudem, ki si zelo prizadevajo za doseganje zastavljenih ciljev.«

Za uspešno spopadanje s stresom in anksioznostjo je ključno, da ju ustrezno prepoznamo. Podjetniki so v tem pogledu v posebno zahtevnem položaju.

»Da ugotovijo, kako se počutijo, kje je njihova normalna meja in kdaj je povečana aktivacija, je zanje res težko, saj deluje toliko različnih stresorjev, to so odgovornosti in težave, ki jih morajo neprestano reševati. Nekateri ljudje lahko prenesejo izredno velike napore z malo ali celo brez posledic, drugi so bolj dovzetni za pritiske. Niso vsi kos najtežjim položajem,« pojasni dr. Nika Pušenjak.

Po podatkih raziskave, ki jo je v začetku letošnjega leta izvedlo ameriško združenje Nami, je samo 13 odstotkov zaposlenih navedlo, da se o psihičnem počutju na delovnem mestu pogovarjajo z vodstvom podjetja.

Težava tudi v neempatičnih vodjih

Vodje v podjetjih bi morali čim bolje izostriti prepoznavanje stresa pri zaposlenih, a to je pogosto odvisno od njihovega občutka za sočloveka, poudarja sogovornica. V mislih bi morali imeti ravnovesje med delom, družinskim in socialnim življenjem. Tudi zato, ker zaposleni sami ne prepoznajo, kdaj pretiravajo.

»Mnogi mladi zaposleni se želijo dokazati na različne načine. Najprej sami prevzemajo velike obremenitve, dodatne jim nalagajo še delodajalci, saj vidijo, da zmorejo vedno več,« pravi dr. Nika Pušenjak.

Pri mladih gre za dobro selekcionirano populacijo, ki ima visoko delovno etiko, kar kadroviki hitro prepoznajo. Takšne osebe težijo k perfekcionizmu, so natančne, marljive in ne znajo zavrniti dela – zato so v največji nevarnosti, da bodo sprejeli preveč in se enkrat zlomili.

Praksa kaže, da je težava lahko tudi v neempatičnih vodjih, poudarjata sogovornici. Zato je pomembno, da znajo prepoznati, na kateri točki obremenitve so v danem trenutku zaposleni. V podjetjih pri teh vprašanjih pomagajo tudi psihologi.

Kaj vse sta še povedali, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, ki prinaša tudi številne druge navdihujoče poslovne zgodbe, strokovne intervjuje in uporabne nasvete. Magazin SBC je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.