Vlada se je ta teden seznanila s pripravo predloga sprememb pokojninske zakonodaje, ki ga razglaša za pokojninsko reformo, čeprav nikakor ne gre za spremembe, ki bi si zaslužile takšen naziv.

Po predlogu se bo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. V SBC ocenjujemo, da zaradi demografskih izzivov potrebujemo povsem drugačne rešitve, ki bi dejansko dolgoročno močno pripomogle k vzdržnosti pokojninske blagajne, ne pa zgolj podaljševanje delovne dobe, ki se lahko že v nekaj letih izkaže za nezadosten ukrep, saj je razmerje med novorojenimi in novimi upokojenci v Sloveniji zadnja leta praktično 1:2 v korist upokojencev.

Če bi vlada želela resnične spremembe, s katerimi bi ljudem zagotovila dostojno starost, bi predlagala uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra, v katerega bi se plačevali prispevki, pri čemer bi bila določena spodnja meja vplačil, ne pa tudi zgornja. V okviru drugega stebra bi vsaka oseba imela svoj individualni pokojninski račun, ki bi spadal pod okrilje državnega pokojninskega sklada, vsak posameznik pa bi pri tem lahko sam odločal o lastni naložbeni politiki, bodisi v kapitalske trge, državne obveznice ali druge možnosti.

Slovenija nujno potrebuje korenito pokojninsko reformo, ker trenutni sistem zaradi daljšanja življenjske dobe in vedno manj rojstev ne bo vzdržen. Vlada bi zato morala resno razmisliti o sistemu individualnih pokojninskih računov, kot jih poznajo v drugih razvitih državah.