"Slovenci imate enkraten dar v obliki svojega jezika, ki vas hkrati združuje in oddvaja od sveta ter vam omogoča izjemno ustvarjalnost. Tudi dvomilijonski narod s svojim edinstvenim, enkratnim jezikom lahko torej ustvari bog ve kako veliko in se udejstvuje na ravni največjih narodov po številu prebivalcev," v SBC magazinu pravi Michael Biggins, ameriški profesor in prevajalec, ki izvrstno obvlada slovenski jezik.

Biggins je dopisni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter častni konzul Republike Slovenije v Seattlu. V angleščino je prevedel številna dela vrhunskih slovenskih avtorjev, med drugim Draga Jančarja, Vladimirja Bartola in Borisa Pahorja. Poleg preostalih nagrad je lani od Društva v tujini izobraženih Slovencev prejel nagrado osebnost leta.

Je eden najpomembnejših poznavalcev in promotorjev slovenske književnosti v ZDA.

Kako se je začela vaša povezava s slovenskim jezikom in kulturo?

Po izobrazbi sem slavist, germanist in jezikoslovec. Sčasoma sem se preusmeril v leposlovje. Ko sem začel študirati nemški in ruski jezik, smo imeli na oddelku za slavistiko priložnost spoznati tudi druge slovanske jezike. Ravno takrat je pri nas na univerzi v letih 1979 in 1980 gostoval prvi slovenski Fulbrightov štipendist Velemir Gjurin, ki je bil doktorski študent na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Prek njega sem prvič spoznal slovenščino in se začel zavedati, da sploh obstajajo tak jezik, kultura in tisočletna zgodovina.

Od takrat se je zelo hitro razvilo naprej, saj me je Velemir kot udeleženca povabil na poletni seminar slovenskega jezika in kulture, ki poteka vsako leto, mislim, da že od leta 1960, na Filozofski fakulteti, tako da sem zelo hitro prišel tudi v Slovenijo. Od tega trenutka naprej sem bil gotov, kot se temu reče. Učiti se slovenski jezik je eno, biti v Sloveniji, spoznati Slovence in Slovenijo je pa nekaj povsem drugega.

Vas je ob začetku, ko ste spoznavali slovenski jezik, kulturo in našo državo, mogoče kaj posebej presenetilo?

Takrat sem prvič dojel, da gre pri Sloveniji za svojevrstno stičišče germanskega in slovanskega sveta, ki sta bila od vsega začetka moji dve poglavitni zanimanji. V Sloveniji sem začel odkrivati vedno več teh značilnosti obeh svetov in moram priznati, da je tudi Slovenija z dozorevanjem mojih veščin začela odkrivati mene, saj je država razmeroma majhna in kompaktna, zato je tujec, ki se resno zanima za katerokoli strokovno področje v Sloveniji, lahko zanimiv tudi za Slovence.

Kako je po vašem mnenju obdobje komunizma vplivalo na slovensko kulturo?

Komunistični režim je uvedel cel kup izzivov, ovir in preprek, s katerimi se je moral spopasti vsak resen pisatelj. To jim je tudi prineslo celo vrsto edinstvenih doživetij, v skrajnih primerih tudi s tveganjem za življenje, kot to lahko beremo v Levitanu Vitomila Zupana. To so izzivi, ki jih ustvarjalci in bralci v tako imenovanem zahodnem svetu ne poznamo iz prve roke, kar ni zmeraj v naš prid. Na Zahodu lahko vse prepogosto spregledamo marsikateri zelo pomemben nauk, ki ga človek iz vzhodnoevropskega sveta dobro pozna.

Se mogoče zato obdobje Jugoslavije kdaj tudi preveč idealizira?

Najbrž, saj skoraj vedno idealiziramo preteklost, svojo in tujo. To so bili težki časi, še zlasti na začetku 50. let, ampak kljub temu so mladi Slovenci lahko imeli lepo otroštvo in mladost v tem času. Dokaz za to so sijajne knjige, ki so bile napisane na to tematiko.

V Sloveniji je veliko polemik o državnem financiranju kulture. Kako vi gledate na to in kako je to področje urejeno v ZDA?

Blagor vam, da to imate. O takih razmerah lahko kulturniki v ZDA samo sanjajo, sicer obstajajo v Ameriki poleg res smešno minimalne državne podpore za kulturo tudi različni zasebni skladi, pisateljske rezidence, »kolonije« in podobno, ki vsaj začasno podpirajo dejavnost obetavnih umetnikov. Osebno žal še nisem dobro seznanjen s celotno sliko državne podpore v Sloveniji, vem pa, da je vsaj deloma zaslužna za celo omrežje kulturnih domov in društev po deželi, pojav, ki bi ga v Ameriki pozdravil.

Glede kakovosti podprtega je zagotovo res, da je skupni izkupiček kar mešan, ampak glejte: tudi večina novih podjetij gre kmalu v stečaj, brez vložka osnovnega kapitala se pa tudi tista najuspešnejša ne bi prebila. Sam bi zelo previdno spreminjal karkoli na tem področju, ker lahko ostanete brez nečesa, kar je za Slovenijo nepogrešljivo. Mislim, da bi se vsak član SBC strinjal s tem, da je kultura nadvse pomembna za Slovenijo.

Državna podpora kulturi je gotovo do neke mere dediščina socialističnih časov, morda ena najkoristnejših. Verjetno je najbolje, če kombinirate tisto najbolj koristno, kar imate od socializma, s tem novim, kar je prišlo zdaj.

"Predvsem Evropa je šla z drugo svetovno vojno skozi brezprecendenčno katastrofo in uničenje. Potem je spet okrevala in oživela. Sklepam, da se je morala pri tem naučiti nekaj zelo bistvenega o sebi, o človeštvu in zgodovini, da se kaj takega ne bi več ponovilo. Mislim, da ji je zaradi tega svojstvena neka modrost. To je nadvse pomembno, enako kot je ne le za vzhodno Evropo, pač pa za ves svet pomembna izkušnja komunizma, saj tudi tega nočemo še enkrat doživeti, čeprav mnogi rečejo, da še nismo doživeli pravega komunizma in da moramo poskusiti še enkrat.

Zgodovina se ne ponavlja na isti, ampak na podoben način, zato moramo črpati iz celotne zgodovine, da razumemo sedanjost, s katero se srečujemo. Naša kultura in zahodna civilizacija sta nekaj, česar nikakor ne moremo vreči skozi okno, kot to zahtevajo marsikateri moji tako zavedno kot nezavedno levičarski kolegi na univerzi."

Kako danes ohranjate povezavo s Slovenijo?

V Slovenijo prihajamo in bomo prihajali vsako leto z novimi skupinami študentov, ki po tri tedne intenzivno odkrivajo izredno zanimiv svet, ki jim je bil dotlej popolnoma neznan. To je nek majhen prispevek, ki ga lahko damo, k zdravju humanističnih ved na moji univerzi in v celotni Ameriki.

Na Univerzi Washington v Seattlu imamo od leta 2016 tudi denarni sklad za slovenistične študije, ki je namenjen podpori povezovanju naše univerze s Slovenijo. Iz sklada financiramo omenjeni poletni program ameriških študentov v Sloveniji in vsakoletno izmenjavo predavateljev ter raziskovalcev med univerzama v Ljubljani in v Seattlu.

Kot skoraj vsi univerzitetni skladi v ZDA je naš slovenistični sklad izključno rezultat zasebnih prispevkov. Osnovni kapital sklada je nedotakljiv in raste iz leta v leto, z delom obresti pa lahko sproti in na vseh ravneh omogočamo in spodbujamo povezovanje s Slovenijo – in to v nedogled.

Če je to zanimivo za slovenske podjetnike in če bi radi še dodatno okrepili naš denarni sklad, bomo tega zelo veseli, saj se bomo rade volje pogovarjali s komerkoli, ki bi rad z nami sodeloval na tem področju. Lahko tudi neposredno pomagajo na tej povezavi.

V ZDA je oblast v začetku leta znova prevzel Donald Trump, prva dama pa je spet postala Slovenka Melania Trump. Kako vidite spremembe, ki se odvijajo v vaši državi, in vlogo prve dame?

Osebno menim, da bi Melania lahko naredila nekaj več za slovensko kulturo v Ameriki. Ima to možnost in jaz bi ji, če bi imel priložnost se z njo pogovoriti, to priporočal.

Moj nasvet bi sicer bil tudi, da se v politiki čim bolj držimo sredine, da ne gremo pretirano v levo ali desno smer. Skrajnosti nikoli niso zdrave in prej ko slej pripeljejo do pogubnih družbenih razkolov. Ali sploh moram povedati, da bo zanimivo videti, kako bomo v Ameriki in Evropi preživeli naslednja štiri leta?

Pred nami vsemi je veliko izzivov, s katerimi se moramo soočiti in ki jim bomo morali biti kos. Če boste Slovenci skrbeli za svojo državo, družbo in kulturo, vam bo v naslednjih desetletjih šlo dobro.

Kaj vse je še povedal Biggins, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, ki prinaša tudi številne druge navdihujoče poslovne zgodbe, strokovne intervjuje in uporabne nasvete. Magazin SBC je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.

Foto: Piotr Horoszowski