"Dejstvo je, da je Slovenija trenutno ena izmed davčno najbolj obremenjenih držav v regiji. Ne gre toliko za to, da bi se pri nas davki bistveno zvišali, temveč za to, da so se naše sosednje države, kot sta Hrvaška in Madžarska, v zadnjih letih prilagodile in ustvarile podjetnikom prijaznejše okolje. Medtem ko oni napredujejo, pri nas zaostajamo," je na Dnevih računovodij povedal namestnik predsednika SBC Aleksander Bastl.

Lastnik podjetja Bass Aleksander Simon Bastl, namestnik predsednika SBC - Kluba slovenskih podjetnikov Joca Pečečnika, je v Portorožu nastopil na Dnevih računovodij, kjer je spregovoril na temo vpliva davčnega okolja na poslovne odločitve.

Bastl se je dotaknil številnih različnih področjih obdavčitve:

- Obdavčitev nepremičnin:
Stanovanja oziroma nepremičnine, v katerih dejansko prebivamo, ob prodaji ne bi smela biti obdavčena. Pomembno je jasno razlikovati med lastnimi bivališči in nepremičninami, ki jih imajo v lasti preprodajalci ali investitorji z namenom ustvarjanja dobička.

- Plačevanje davkov:
Plačevanje davkov bi moralo biti stvar poslovne etike in ponosa. Za podjetnika je častno, da plača davek na ustvarjeni dobiček. Če podjetnik ne ustvarja dobička in ne dodaja vrednosti gospodarstvu, potem dolgoročno zanj ni prostora na trgu.

Če si želimo kakovosten javni servis – kot so zdravstvo, šolstvo, infrastruktura in varnost – moramo vsi prispevati svoj delež. V SBC  velja zlato pravilo, da člani svoje obveznosti do države redno in vestno poravnavajo, saj le tako lahko pričakujemo tudi učinkovit in kakovosten javni servis.

Če bomo vsi pošteno nosili davčno breme, potem se bodo lahko davčne stopnje znižale.

- Poslovanje podjetij v tujini:
Ko podjetja ustanavljajo predstavništva ali hčerinske družbe v tujini zaradi širitve prodaje in dostopa do tujih trgov, je to povsem legitimno in poslovno upravičeno. Vendar pa je povsem druga zgodba, kadar podjetja v tujini odpirajo sedeže izključno z namenom davčne optimizacije – takšne prakse niso zaželene in škodujejo celotnemu gospodarskemu okolju.

Dejstvo je, da je Slovenija trenutno ena izmed davčno najbolj obremenjenih držav v regiji. Ne gre toliko za to, da bi se pri nas davki bistveno zvišali, temveč za to, da so se naše sosednje države, kot sta Hrvaška in Madžarska, v zadnjih letih prilagodile in ustvarile podjetnikom prijaznejše okolje. Medtem ko oni napredujejo, pri nas zaostajamo.

Če se ne bomo ustrezno odzvali in prilagodili, obstaja resna nevarnost, da bodo podjetja, zlasti pa mednarodne korporacije, začela seliti svoje vodstvene strukture iz Slovenije. Gre za menedžment z najvišjimi plačami, ki tudi največ prispeva v javne blagajne. Njihov odhod pomeni neposredno izgubo davčnih prihodkov za državo, kar je zelo zaskrbljujoče.

Dolgoročno lahko to vodi v zmanjšanje sredstev za ključne javne storitve, ki jih danes jemljemo za samoumevne – od zdravstva in šolstva do infrastrukture in socialne varnosti.

Država lahko to zmanjša ali celo odpravi, tako da ustvari davčno okolje vsaj enako kot sosednje države, če ne boljše, da bi tudi drugi prišli k nam s sedeži podjetij.

- Udeležba zaposlenih pri lastništvu in nagrade:
V našem podjetju zaposleni prejmejo kvartalne nagrade, ki so povezane z doseženo uspešnostjo. To spodbuja motivacijo in povečuje angažiranost zaposlenih. Hkrati pa želimo poudariti, da je notranje lastništvo v Sloveniji precej zapleteno. Čeprav si želimo omogočiti sodelavcem, da postanejo aktivni lastniki podjetja, se tega še vedno ne upamo izvesti, saj so procesi preveč birokratski in zapleteni.

Želimo, da bi zaposleni imeli občutek lastništva in soudeležbe pri uspehu podjetja, vendar trenutni zakonodajni okviri ne omogočajo enostavnega uresničevanja tega cilja. Država bi morala sprejeti ukrepe, ki bi ta proces poenostavili, saj bi to podjetjem omogočilo boljše vključevanje zaposlenih v odločanje ter povečalo njihovo motivacijo in dolgoročno zvestobo.

Predvsem je nujno narediti predvidljivo davčno okolje, koliko bo ob izstopu takrat že bivši solastnik obdavčen, oz. kaj vse ga bo bremenilo. Poleg davka ob izstopu, mu države solastništvo štejejo v premoženje, torej ima dražji vrte, nižje otroške dodatke. Država torej kaznuje vse, ki varčujejo/investirajo na dolgi rok, da bodo imeli dostojno življenje v starih letih, in nagrajuje tiste, ki vse sproti zapravijo  -  to je napačno sporočilo države.

- Strokovna usposobljenost davčnih inšpektorjev:
V zadnjih letih smo opazili, da so na Fursu postali veliko bolj prijazni in dostopni v primerjavi s preteklostjo, kar vsekakor olajša komunikacijo in poslovanje. Vendar pa se hkrati zdi, da je strokovno znanje na tem področju vedno bolj pomanjkljivo. Mnogi postopki in spremembe zahtevajo več pozornosti in razumevanja, zato menim, da bi bilo nujno, da se strokovni kader na Fursu redno izobražuje in nadgrajuje svoje znanje. Samo tako bodo lahko še naprej zagotavljali visoko kakovost storitev in podporo podjetnikom ter pomagali pri reševanju kompleksnih davčnih vprašanj.

- Prazna stanovanja:
Država se je napačno lotila reševanja problema pomanjkanja razpoložljivih stanovanj. Glavna težava je, da je najemojemalec  v Sloveniji preveč zaščiten, zaradi česar si mnogi lastniki stanovanj ne upajo oddati svojih nepremičnin v najem.

Država bi morala več pozornosti nameniti zaščiti lastnikov nepremičnin, saj so prav oni tisti, ki s svojim kapitalom in davki prispevajo k javnim financam. Namesto tega pa trenutna zakonodaja pogosto preveč ščiti najemnike, ki pogosto izkoriščajo sistem. To prispeva k temu, da imamo v Sloveniji približno 86.000 praznih stanovanj, kar je resen problem, saj bi ta stanovanja lahko pripomogla k reševanju pomanjkanja stanovanj na trgu.

Država naj pred slabimi najemniki popolnoma zaščiti najemodajalce, ki oddajajo stanovanje in plačujejo davke za oddajo nepremičnine, saj zato tudi plačajo državi prepisan davek.

- Prihodnost:
V prihodnosti si želim, da bi davčni sistem postal preprostejši in preglednejši. Odpraviti bi morali številne izjeme, ki ga trenutno zapletajo, in zagotoviti, da bomo konkurenčni sosednjim državam. V tem delu Evrope si moramo prizadevati biti najboljši – imeti najboljše podjetnike, ki bodo s svojim plačevanjem davkov prispevali k izgradnji najboljše države in najuspešnejšega sistema. Tako bomo ustvarili okolje, ki bo privlačno tako za podjetja kot za posameznike, hkrati pa bo omogočalo dolgoročno gospodarsko rast in socialno stabilnost.