"Evropa kot celota, vključno s Slovenijo, se sooča z velikimi izzivi. Evropska unija, nekoč vodilna gospodarska sila, je danes zdrsnila v 'tretjo ligo'. Glavni razlogi so razdvojenost pogledov, ideološki ekstremi in pomanjkanje skupne vizije. Brez poenotenja glede prihodnosti ne bomo mogli oblikovati jasne in ambiciozne strategije za tehnološki razvoj ter izboljšanje konkurenčnosti," je v intervjuju za SBC magazin izpostavil predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Slovenija je po Brodnjakovih besedah zaradi svoje majhnosti in odprtega gospodarstva vajena prilagajanja: "Naši podjetniki in gospodarstveniki znajo uspešno delovati tudi v neugodnih razmerah, vendar nas zeleni prehod in geostrateške spremembe silijo v hitro prilagajanje. Ob tem se soočamo še s sprejemanjem radikalnih odločitev na ravni EU, kot so prepovedi fitofarmacevtskih sredstev ali odpoved jedrski energiji, kar odpira vprašanja o dolgoročni prehranski samooskrbi in ekonomski vzdržnosti."

"To je največji izziv prihodnosti"

Demografski prehod je, kot pravi Brodnjak, največji izziv prihodnosti, bistveno večji od zelenega prehoda. Meni, da se naša družba ne zaveda, kaj bo to pomenilo.

"Manj delovne sile, več starejšega prebivalstva in brez pospešene rasti neizogibno zmanjšanje socialnih pravic bodo povzročili, da bomo morali za svoje ostarele starše skrbeti doma. Dostop do zdravstvenih storitev bo omejen, čakalne dobe daljše, zdravnikov manj, ker jih javno črnimo in mladi niso več motivirani za take poklice. Naši ukrepi so nepovezani, brez jasne vizije, medtem pa države, kot sta Kitajska ali Južna Koreja, že izvajajo strategije za prilagoditev na demografske spremembe. Vse to pripelje do vprašanja, ali sploh lahko ohranimo današnji način življenja," je poudaril.

V nadaljevanju preberite delček izjemnega intervjuja: 

Gospod Brodnjak, ali bomo leta 2030 živeli bolje kot zdaj?

Srčno upam, da bomo v prihodnjih letih v Evropi našli pot k temeljnim vrednotam in razumevanju, kako z uporabo tehnološkega napredka naslavljati trajnostni razvoj. 

Evropa kot celota, vključno s Slovenijo, se sooča z velikimi izzivi. Evropska unija, nekoč vodilna gospodarska sila, je danes zdrsnila v "tretjo ligo". Glavni razlogi so razdvojenost pogledov, ideološki ekstremi in pomanjkanje skupne vizije. Brez poenotenja glede prihodnosti ne bomo mogli oblikovati jasne in ambiciozne strategije za tehnološki razvoj ter izboljšanje konkurenčnosti.

Slovenija je zaradi svoje majhnosti in odprtega gospodarstva vajena prilagajanja. Naši podjetniki in gospodarstveniki znajo uspešno delovati tudi v neugodnih razmerah, vendar nas zeleni prehod in geostrateške spremembe silijo v hitro prilagajanje. Ob tem se soočamo še s sprejemanjem radikalnih odločitev na ravni EU, kot so prepovedi fitofarmacevtskih sredstev ali odpoved jedrski energiji, kar odpira vprašanja o dolgoročni prehranski samooskrbi in ekonomski vzdržnosti.

Leta 2030 vidim priložnost v tehnološkem preboju na področju vodika – kot energenta in kot rešitve za skladiščenje energije iz obnovljivih virov. Evropa mora vlagati v razvoj tehnologij za proizvodnjo, transport in uporabo. Kar zadeva električno mobilnost, je bitka s Kitajsko že izgubljena, saj Kitajci obvladujejo celotno vrednostno verigo proizvodnje baterij. Vodik bi morda lahko postal ključni igralec v prehodu na trajnostno energetsko prihodnost.

Naši prihodnji standardi življenja bodo odvisni od gospodarske rasti in ohranjanja socialne države. Če primerjamo trenutne globalne trende, vidimo, da Evropa raste počasneje kot ZDA in Kitajska. Slovenija se mora zavedati, da biti boljši od povprečja EU ne zadostuje. Treba je postati bolj ambiciozen in zagotoviti, da ostanemo konkurenčni tudi v primerjavi z drugimi svetovnimi igralci. Če primerjamo Slovenijo s preostalimi državami Srednje in Vzhodne Evrope ob vstopu v EU in danes, vidimo, da smo relativni poraženci. 

Kaj so nujni ukrepi, ki jih Slovenija potrebuje, da bi lahko izkoristila ves potencial? 

Eden ključnih ukrepov je zmanjšanje obremenitve dela in plač, kar poudarjamo že desetletja. V Sloveniji to področje ostaja nespremenjeno, medtem ko so države v soseščini, kjer NLB uspešno posluje, že uvedle razvojno kapico in omogočile konkurenčnejše plače. Treba je jasno določiti raven te kapice in hkrati začeti resno reformirati pokojninski sistem, ki je trenutno nevzdržen. Dejstvo, da deset odstotkov največjih slovenskih podjetij že delno obvladujejo hrvaški pokojninski skladi, medtem ko Slovenci ne vlagamo v lastno gospodarstvo, je skrb vzbujajoče. Hrvati imajo danes v pokojninskih skladih 24 milijard evrov, od tega velik del naložen v delnice, tudi slovenskih podjetij. Medtem pri nas premika v smeri resne pokojninske reforme nismo sposobni izvesti.

Drugi nujni ukrep je vlaganje v produktivno infrastrukturo. Slovenija že več kot desetletje ni izvedla nobene večje naložbe v energetiki – ni novih hidroelektrarn, črpalnih hidroelektrarn, vetrnih parkov ali večjih sončnih elektrarn. Medtem ko NLB na Kosovu in v Srbiji financira velike energetske projekte, doma teh projektov enostavno ni. Zeleni prehod ne more ostati le slogan, potrebne so konkretne investicije v energetske in druge infrastrukturne projekte, ki so ključni za dolgoročno konkurenčnost. Sonce ne sije 24 ur na dan oz. morda sploh ne, ko energijo najbolj potrebujemo.

Poleg tega je nujna posodobitev izobraževalnega sistema. Primanjkljaj talentov v IT-sektorju je akuten. NLB potrebuje več sto informatikov, a Slovenija letno v te programe vpiše le nekaj sto študentov, zaradi tega smo bili prisiljeni v Beogradu vzpostaviti družbo za razvoj skupinskih platform, ki danes že zaposluje sto talentov, v prihodnje pa jih bo še veliko več. Države, kot je Srbija, so že pred leti v urnike osnovnih šol uvedle programiranje, pri nas pa je ta tematika pri pristojnih ministrih zavestno odrivana. Brez prehoda na sodobnejše učne programe in primerljivega nagrajevanja ključnih talentov bomo še naprej pospešeno izgubljali konkurenčnost.

Potrebne so torej politična stabilnost, sistemska predvidljivost in zavezanost dolgoročnim reformam. Brez ukrepov, kot so razbremenitev dela, vlaganje v infrastrukturo, reforma pokojninskega sistema, izboljšanje izobraževanja in vladavina prava, se bodo ključne gospodarske dejavnosti in talenti začeli seliti iz Slovenije. To bo pomenilo, da bomo razvojne priložnosti prepustili drugim, medtem ko bomo ostali ujeti v povprečje z omejenimi možnostmi za gospodarsko rast in trajnostni razvoj. Ni nam treba izumljati tople vode, temveč zgolj pogledati, katere ukrepe so izvedle sosednje države. 

Kljub vsemu moramo razumeti, da je le uro vožnje od nas ureditev povsem drugačna. Hrvaška danes raste s 3,5-odstotno stopnjo, Slovenija z 1,5-odstotno – in to ni naključje, ampak rezultat jasnih ukrepov in usmeritev.

Katera politična ekipa v regiji po vašem mnenju najbolje razume sodobne geopolitične in gospodarske izzive? 

Idealne ekipe in idealne družbe ni. Če pa izhajam iz pogojev za poslovanje, je Srbija trenutno izrazito zanimiva zaradi zmožnosti privabljanja velikih tujih investicij iz različnih virov – Kitajske, Turčije, arabskega sveta, ZDA, EU in Rusije. Te investicije poganjajo razvoj infrastrukture, kar ustvarja pogoje za gospodarsko rast in bančno poslovanje. Poleg tega raste populacija s kreditno sposobnostjo, saj se prejemki povečujejo. Srbija postaja pomembno vozlišče za IKT-sektor in servisni center za napredne tehnološke rešitve. Sposobnost privabljanja talentov in investicij ji omogoča konkurenčnost tudi na področju umetne inteligence.

Prav tako je tudi Hrvaška v zadnjih letih naredila velik korak naprej z vrsto strateških reform, kot so razbremenitev plač z razvojno kapico, davčne olajšave za digitalne nomade, spodbude za kapitalski trg in že pred tem izjemno uspešna pokojninska reforma. Njihova strategija temelji na tem, da ljudem omogočijo več prilagodljivosti pri razpolaganju z denarjem. Manj obdavčujejo delo in več trošenje, kar se odraža v višjem DDV (25 % v primerjavi s slovenskimi 22 %). Ta model omogoča, da ljudje sami odločajo, ali bodo varčevali ali trošili, pri čemer oboje prispeva k financiranju javnega proračuna.

Hrvaška je razvila učinkovit pokojninski sistem, ki spodbuja vlaganja v kapitalski trg. Posledično so ljudje postali solastniki podjetij, tudi ključnih in sistemsko pomembnih slovenskih, kar kaže na dolgoročno strategijo za stabilnost javnih financ in konkurenčnost gospodarstva. V IKT-sektorju so z davčnimi olajšavami in ugodnimi pogoji za digitalne nomade ustvarili okolje, ki privablja talente z vsega sveta. Rezultat so uspešna podjetja, kot sta Rimac in Infobip, ki dosegata mednarodni domet.

Za Slovenijo so to pomembni znaki. Hrvaška in Srbija dokazujeta, kako lahko premišljene reforme pritegnejo talente in kapital. Slovenija kljub svojim prednostim, kot so visoka kakovost življenja, strateška lega in izobražena delovna sila, vse bolj zaostaja zaradi visokega davčnega bremena in manj prilagodljivega poslovnega okolja. To spodbuja podjetja in posameznike, da iščejo priložnosti drugje, kar predstavlja resno grožnjo dolgoročni gospodarski rasti.

Kaj vse je v intervjuju še povedal Brodnjak, preberite v zadnji izdaji magazina SBC, v katerem najdete tudi številne druge izjemne zgodbe. SBC magazin je na voljo v prosti prodaji na vseh bolje založenih prodajnih mestih. Za izvod nam lahko pišete tudi na: marketing@sbc.si.