Svarila, da bo kriza v Nemčiji zarezala v naročila slovenskih izvoznikov, se pojavljajo že dolgo, od letošnjega poletja naprej pa se črn scenarij pospešeno uresničuje. Slovenski podjetniki ob tem že vrsto let opozarjajo na nevzpodbudno gospodarsko okolje v naši državi, zato za poznavalce razmer zadnje ukinjanje delovnih mest in selitve podjetij v tujino žal niso nobeno presenečenje. 

Poglejmo nekaj najbolj odmevnih primerov:

1. Unior

Poslovanje podjetja Unior je bistveno slabše, kot je bilo predvideno ob začetku leta, zato je uprava nadzornikom predstavila načrt poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe, ki po informacijah Dela predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za približno 200. Podjetje Unior bo tako med drugim do konca leta ukinilo proizvodnjo v Starem trgu ob Kolpi, kjer izdelujejo različna orodja, in jo preselilo v matične Zreče. Od 29 zaposlenih se jih bo nekaj upokojilo, preostali bodo dobili odpoved iz poslovnih razlogov.  

2. Gorenje

Gorenje bo konec avgusta 2025 zaprlo obrat v Rogatcu, kjer izdelujejo komponente za hladilno zamrzovalne aparate, proizvodnjo pa bodo na tej lokaciji močno zmanjšali že s koncem letošnjega leta. Vsem 120 zaposlenim bodo ponudili delo v Gorenjevih tovarnah v Velenju. Če tega ne bodo sprejeli, jim bodo izplačali odpravnino, so povedali v Gorenju.

3. Boxmark Leather

V kidričevskem proizvajalcu usnjenih prevlek za avtomobilsko in letalsko industrijo Boxmark Leather bo zaradi zmanjšanja naročil do konca leta zaposlitev predvidoma izgubilo približno 120 delavcev, je že poleti poročal Radio Slovenija.

4. Hella Saturnus

Ljubljanska Hella Saturnus po informacijah Forbes Slovenija zmanjšuje število zaposlenih, po tem, ko je odpuščanja napovedala tudi njena lastnica Forvia.

5. Alpina

Alpina bo del proizvodnje preselila v BiH, v Sloveniji pa odpustila 60 delavcev. Izgubarsko poslovanje se letos nadaljuje, prihodnje leto pa naj bi po načrtih Alpina poslovala okoli pozitivne ničle. Razvoj modne obutve so v Alpini ustavili, za svojo prodajno mrežo pa še proizvajajo stare modele, je avgusta poročal Dnevnik.

6. Eurel

Predsednik Sindikata Podravja Milan Mesarič je avgusta medije opozoril na razmere v družbi Eurel iz Poljčan, ki se ukvarja s proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov in delov zanje. Direktor družbe Matjaž Delopst je za STA zmanjševanje delovne sile potrdil in dejal, da je na seznamu za odpuščanje 21 delavcev.

7. Mahle

In še najbolj odmevna zgodba: v šempetrskem podjetju Mahle nameravajo v 2025 v sklopu "optimizacije organizacijske strukture" s ciljem večje učinkovitosti ukiniti 340 delovnih mest, zaradi selitve dela proizvodnje v Bosno in Hercegovino ter na Madžarsko pa 270. Ukrep pripisujejo šibkemu povpraševanju v Evropi. 

Slovenski podjetnik Hanu pojasnil, v čem je težava

Gospodarski minister Matjaž Han po srečanju z upravo podjetja Mahle ugotavlja, da je situacija še težja, kot si je predstavljal, poroča Dnevnik. V tem trenutku za podjetje ni problem ni cena elektrike ne obseg plač, temveč pomanjkanje naročil v avtomobilski industriji, ki je v tem trenutku v Evropi na velikem udaru, je poudaril, da rešitve presegajo morebitno državno pomoč.

Za napovedano odpuščanje v podjetju Mahle ni krivo slovensko gospodarsko okolje, temveč razmere v evropski avtomobilski industriji, je še dejal Han. A kot je v šestih ključnih točkah pojasnil eden od slovenskih podjetnikov, ki posluje v Republiki Srbski, kamor Mahle seli proizvodnjo, obstajajo med slovenskim in tamkajšnjim poslovnim okoljem bistvene razlike.

Kot je poudaril, je ministru Hanu pred dnevi jasno povedal, da se je za poslovanje v tej regiji ob hrvaški meji, ki je od Slovenije oddaljena okoli dve in pol ure vožnje, odločil, ker je:

- delovne sile tam dovolj,
- strošek na zaposlenega bruto bruto 1.200 evrov, v Sloveniji pa preko 2.000 evrov,
- cena zemljišč pri nas 150 evrov na kvadratni meter ali še več, tam pa so jo v popolnoma opremljeni coni dobili za tri evre na kvadratni meter,
- gradbeno dovoljenje dobil v šestih dneh, v Sloveniji pa je rok za njegovo izdajo okoli šest mesecev,
- sama gradnja cenejša kot pri nas,
- davek od dohodkov pravnih oseb tam 10, v Sloveniji 22 odstotkov.