Na Mediani so v sodelovanju z WIN, vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja ob 28. septembru, Svetovnem dnevu dostopa do informacij, raziskali pogled javnosti na različna področja tehnologije. Ugotavljajo, da smo prebivalci Slovenije bolje seznanjeni s tem, kako zbiralci podatkov obdelujejo naše podatke, kot velja za preostali svet, obenem pa še vedno zaskrbljeni glede njihove delitve. Izredno nas bremenijo družbena omrežja, z umetno inteligenco pa se spoznavamo s približno enako hitrostjo kot v povprečju velja za preostanek sveta.

Približno polovica svetovne populacije (45 %) izraža visoko stopnjo zaskrbljenosti glede delitve podatkov prek spleta. V Sloveniji je delež zaskrbljenih glede digitalne delitve podatkov malenkost pod svetovnim povprečjem, in sicer sta zaskrbljena dva od petih posameznikov. Delitev podatkov prek spleta bolj skrbi ljudi z višjimi stopnjami izobrazbe. Evropa se po deležu zaskrbljenih približuje svetovnemu povprečju (44 %). V Amerikah je skrb bolj prisotna, saj je tam zaskrbljenih 54 % ljudi, v Afriki pa je delež zaskrbljenih bistveno nižji in znaša samo 16 %.

 
Prebivalci Slovenije nadpovprečno dobro osveščeni o tem, kaj z našimi podatki počnejo zbiralci podatkov

41 % prebivalcev Slovenije se zaveda, kaj se zgodi z njihovimi podatki po tem, ko jih delijo z zbiralci podatkov. V primerjavi s svetovnim povprečjem smo Slovenci s tem bolje seznanjeni, saj se v globalnem merilu tega zavedajo trije od desetih, v Evropi pa le četrtina vprašanih. Delež za Slovenijo je v prejšnjih letih vztrajno rastel (s 36 % v 2020 na 48 % v 2022), letos pa se je znižal za 7 odstotnih točk, a še vedno ostaja krepko nad evropskim  povprečjem. 

 
Mehičani in Indijci trenutno najbolj domači z umetno inteligenco

Približno četrtina vprašanih globalno meni, da dobro pozna umetno inteligenco. S tem se nadpovprečno strinjajo študenti ter tisti z višjimi stopnjami izobrazbe. Slovenija se uvršča blizu svetovnega in evropskega povprečja. Od svetovnega povprečja najbolj pozitivno odstopa Mehika, kjer trije od petih dobro poznajo umetno inteligenco, najbolj negativno pa Nigerija, kjer se s trditvijo strinja le dva odstotka vprašanih. 

V regiji visoka obremenjenost z družbenimi omrežji

V primerjavi z ostalimi trditvami bistveno večji delež strinjanja zaznavamo pri trditvi, da so naša življenja preplavljena z družbenimi omrežji. S tem se najbolj strinjamo v Evropi in Bližnjem vzhodu s Severno Afriko (obe regiji 57 %), medtem ko delež strinjanja v Afriki ne dosega niti petine prebivalstva (18 %). Slovenija je po deležu tistih, ki menijo, da družbena omrežja močno vplivajo na vsakodnevno življenje, pri samem svetovnem vrhu – s trditvijo se strinja 71 % vprašanih. Pred njo so le Srbija, Grčija in Hrvaška. 

Dve tretjini ljudi se je že soočilo s spletnimi zlorabami

Podatki o izkušnjah s spletnimi zlorabami kažejo na zaskrbljujoče dejstvo, da sta približno dve tretjini ljudi doslej že izkusili vsaj eno spletno zlorabo. Upoštevajoč njihovo intenziteto je kar 38 % vprašanih že doživelo eno od oblik agresivne zlorabe, kot so uhajanje osebnih podatkov, finančni vdor in vdor v e-pošto. Delež tistih, ki so že doživeli agresivno zlorabo je, zanimivo, najvišji v Nigeriji, kjer znaša kar 71 %. Daleč najpogosteje se sicer med oblikami zlorabe podatkov pojavlja pošiljanje neželene e-pošte (43 %). Delež tistih, ki še niso bili žrtve nobene zlorabe, se z leti zmanjšuje – v primerjavi z letom 2022 je upadel za 4 odstotne točke.

Metodologija:
Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta. Gre za longitudinalno raziskavo, ki se v podobni obliki izvaja že od leta 2019. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 33.866 ljudi. Statistična napaka znaša med 2,5 in 4,4 na intervalu zaupanja 95 %. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 700 polnoletnih prebivalcev Slovenije med 23. in 27. januarjem 2024.