Umirjanje inflacije v območju z evrom se je tako zaustavilo, saj se inflacijska stopnja že nekaj mesecev giblje okoli 2,5 odstotka. Po napovedih bi proti koncu leta lahko predvsem zaradi učinka osnove na področju cen energije prišlo do kratkoročnega bolj občutnega nihaja navzgor. Vzdržen padec inflacije v Evropski centralni banki in nacionalnih centralnih bankah evrskega območja pričakujejo šele v teku 2025.

Rast najbolj poganjale storitve

Med glavnimi komponentami so inflacijo julija najbolj zviševale storitve, ki so bile medletno dražje za 4,0 odstotka (junija za 4,1 odstotka). Sledila je skupina hrana, alkoholne pijače in tobak, kjer so se cene v povprečju dvignile za 2,3 odstotka (junija za 2,4 odstotka), prve znake okrepljenega prispevka k inflaciji pa so statistiki zaznali pri energiji, ki je bila medletno dražja za 1,3 odstotka (junija le za 0,2 odstotka). Industrijski izdelki brez energije so se zvišali za 0,8 odstotka (junija za 0,7 odstotka).

Osnovna inflacija, tista brez cen energije, hrane, alkoholnih pijač in tobaka, je bila z 2,9 odstotka na enaki ravni kot junija in maja. Njeno zniževanje se je torej prav tako ustavilo, prav na osnovno inflacijo pa so pri odločitvah denarne politike najbolj pozorni v svetu Evropske centralne banke.

Najnižja inflacija na Finskem, najvišja v Belgiji

Med članicami evrskega območja je bila letna inflacija po prvih ocenah najnižja na Finskem (0,6 odstotka). Sledile so Latvija (0,8 odstotka), Litva (1,1 odstotka), Slovenija (1,4 odstotka) in Irska (1,5 odstotka).

Najvišja je bila medtem medletna inflacija v Belgiji (5,5 odstotka), na Nizozemskem in v Estoniji (3,5 odstotka) ter na sosednjem Hrvaškem (3,4 odstotka).