26. junija 1974 je bila izvedena prva transakcija prodaje blaga v samopostrežni trgovini z odčitavanjem črtne kode na embalaži sadnih žvečilk znamke Wrigley. 50 let po dogodku, ki se je odvil v trgovskem centru Marsh v ameriški zvezni državi Ohio, šteje črtna koda po mnenju britanske medijske hiša BBC med 50 najpomembnejših stvari, ki so oblikovale in zaznamovale moderno gospodarstvo. 

Sodeč po obliki skromen, a informacijsko zelo pomemben simbol je od ustanovitve leta 1973 pa do današnjih dni prehodil pomembno pot, del katere predstavlja dejstvo, da je črtna koda vsak dan prisotna na več kot milijardi izdelkov, so sporočili iz organizacije GS1 Slovenija, nacionalne predstavnice nepridobitne mednarodne organizacije GS1, ki razvija globalne standarde in rešitve za identifikacijo, sledenje in elektronsko izmenjavo podatkov blaga, lokacij in storitev.

Črtni simbol, ki sodeluje na dnevnem nivoju pri okoli desetih milijardah transakcij (več kot je dnevnih iskanj prek spletnega iskalnika Google), predstavlja hkrati sinonim za značilen zvok v obliki "beep" - slednjega povzroči njegovo skeniranje na blagajnah malih in velikih trgovskih centrov.

Preprosta povezava med fizičnim izdelkom in digitalnimi informacijami

Črtne kode prinašajo z edinstveno podobo ob pomoči globalnih standardov GS1 preprosto povezavo med fizičnim izdelkom in z njim povezanimi digitalnimi informacijami, ki se ob skeniranju kode neovirano in zelo enostavno prenašajo po preskrbovalni verigi.

Če poenostavimo: pot izdelka od, denimo, kmetije do trgovine omogočajo v veliki meri prav črtne kode, saj je z njihovo pomočjo sledljivost izdelka enostavnejša, informacijsko varnejša in izjemno pregledna. Črtna koda predstavlja po tej plati neke vrste "informacijski esperanto", ki ga zaradi hitrejšega zajemanja podatkov in zmanjševanja človeških napak govori izjemno velik del sveta. To, da je črtna koda za vedno spremenila način nakupovanja, je dejstvo brez primere.

Danes vse bolj razširjene 2D kode

Črtnim oziroma tako imenovanim enodimenzionalnim kodam se že kar nekaj zadnjih let pridružujejo informacijsko bogatejše 2D kode, ki omogočajo širše načine uporabe. 2D kode vsebujejo v primerjavi z enodimenzionalnimi večje količine podatkov za  kakovostnejše delovanje podjetji in regulatorjev ter poskrbijo za boljšo potrošniško izkušnjo končnega kupca.

Primerov uporabe je veliko, vključno z varnejšo obravnavo pacientov v zdravstvenih ustanovah. 2D kode omogočajo s preprostim odčitavanjem vpogled v številne informacije, kjer lahko v primeru živil izvemo od kod in na kakšen način prihajajo, ali vsebujejo alergene, ali je njihov izvor organski, kako in na kašen način recikliramo njihovo embalažo in kakšen je okoljski odtis kupljenega izdelka. Omenjeni podatki zvišujejo stopnjo preglednosti in pomagajo ljudem sprejemati kakovostnejše odločitve o tem, kaj kupiti in kako uporabljati.

Med najbolj pogoste dvodimenzionalne kode štejejo QR kode

Dvodimenzionalne kode so v primerjavi s črtnimi, kjer gre za niz različno debelih črtic, sestavljene iz simbolov in horizontalnih ter vertikalnih grafičnih elementov. Slednji omogočajo matričen algoritem kodiranja in s tem večjo informacijsko zajetnost. Med najbolj pogoste dvodimenzionalne kode štejejo QR kode, ki jih najlažje odčitamo s pomočjo kamere na običajnem mobilnem telefonu.

Pomembno vlogo pri tranziciji črtnih kod v 2D kode igra s pomočjo 116 predstavništev po vsem svetu nepridobitna globalna organizacija GS1, ki sodeluje s številnimi svetovno znanimi podjetji pri uvajanju generacijsko novih kod.